Vrh slovenskega gospodarstva

    Na Vrhu slovenskega gospodarstva o industrijskem preporodu


    Brdo pri Kranju, 20. oktober 2015 – Prek 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je danes na jubilejnem 10. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), razpravljalo o ključnih ukrepih, ki bi zagotovili pogoje za nadaljnji industrijski preporod v Sloveniji. Pri tem ne gre zgolj za tehnološki razvoj, temveč tudi za oblikovanje prijaznejšega širšega poslovnega okolja, od davčnega, administrativnega do razvojnega in izobraževalnega.


    Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma dejal, da če bi danes sešteli vse družbe, ki so izšle iz nekdanje Iskre ali nekdanjih Slovenskih železarn, bi hitro ugotovili, da so te danes poslovno in tržno skupaj bistveno močnejše kot nekdanja Iskra in nekdanje železarne. Motor rasti je izvoz, glavnino izvoza pa ustvarijo podjetja iz predelovalnih dejavnosti, skupaj s svojimi partnerji. Slovenija torej že doživlja industrijski preporod. Žal pa to ne bo dovolj, da bo slovenska gospodarska rast, ki temelji na izvozu, še naprej takšna kot zadnji dve leti. Ni aktualno zgolj vprašanje, kakšna bo industrija prihodnosti. Aktualno je tudi vprašanje, kako zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji industrijski preporod. Na GZS smo projekt, povezan z industrijskim preporodom, poimenovali Slovenija 5.0. Mačkošek je še izpostavil, da danes na globalni ravni tekmujejo države in ne več posamezne družbe. Meni, da je v Sloveniji še vedno dovolj kritične mase razuma, ki bo v Manifestu industrijske politike prepoznala njegovo dolgoročnost in neodvisnost od tega, katera politična opcija je na oblasti. Vlado in vse ključne odločevalce v Sloveniji je pozval, da vzamejo predloge tistih, ki so se najbolje odzvali na krizo in ki najbolje poznajo globalne trge, za svoje in jih vsi skupaj v Sloveniji korak za korakom, a hitro, končno začnemo tudi uresničevati.

     

    Evropska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elżbieta Bieńkowska je izpostavila pomen prihodnosti in nadaljnje konkurenčnosti industrije, ki predstavlja motor evropskega gospodarstva. Dotaknila se je Junckerjevega naložbenega načrta ter spregovorila o nujnosti odprtega in integriranega pristopa do industrije. Potrebno je manj ovir, več integracije in več priložnosti. Industriji in podjetjem je treba omogočiti, da se modernizirajo in inovirajo. Treba je tudi oblikovati čimbolj prijazno zakonodajno okolje, ki bo opogumljalo podjetja k rasti in ne bo prinašalo nepotrebnih dodatnih obremenitev za podjetja in gospodarstvo. Kot je povedala, naj bi bila naslednji teden sprejeta Strategija enotnega trga, ki naj bi omogočila izkoriščenje celotnega potenciala enotnega trga. Če želimo v Evropi resnično uspeti, moramo imeti zelo odprt pristop, ki opogumlja podjetja in poenostavlja poslovno okolje. Vsi moramo sodelovati in biti ambiciozni na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Biti moramo partnerji in vzdrževati dialog, je dodala.

     

    Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v imenu predsednika vlade dr. Mira Cerarja dejal, da spodbudna gospodarska rast Slovenije kaže, da država ubira pravo pot proti izhodu iz krize. Na tej poti ima posluh za gospodarstvo in ga bo imela tudi v prihodnje. Številne predloge ukrepov, ki so bili lani oblikovani na Vrhu slovenskega gospodarstva so pri oblikovanju vladnih ukrepov upoštevali. Seveda pa obstajajo še številni izzivi. Vlada ostaja trdna v svoji nameri, da zagotovi boljše možnosti za nastajanje, rast in razvoj podjetij, da vzpostavi stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje, konsolidira javne finance ter tako vpliva tudi na večjo konkurenčnost gospodarstva. Letošnji 10. Vrh slovenskega gospodarstva po njegovem prepričanju ob pravem času opozarja na pomanjkanje razprave o razvoju domače industrije. Kakšna bo slovenska industrijska prihodnost je sicer odvisno tudi od zunanjih globalnih dejavnikov in sprememb, vendar bomo ključni akterji zagotavljanja industrijske prihodnosti Slovenije mi sami. Vlada bo še naprej sprejemala ukrepe, pa tudi strukturne reforme, ki bodo pripomogli k ustvarjanju novih delovnih mest in izboljševali konkurenčnost gospodarstva. Slovenska podjetja pa bodo morala biti še naprej inovativna, odprta, fleksibilna ter konstantno v iskanju novih, okolju prijaznih in naprednejših rešitev.

     

    Na treh okroglih mizah, ki so sledile, so gospodarstveniki v interakciji s predstavniki politike opredelili skupaj 12 prednostnih ukrepov, za katere so sodili, da so pomembni, realno izvedljivi v kratkem roku enega do dveh let in čim boj konkretni.

     

    12 ključnih ukrepov za industrijski preporod

    -       Štipendijska politika

    -       Izobraževanje kadrov na vseh ravneh skladno s potrebami delodajalcev

    -       Prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo

    -       Digitalizacija industrije

    -       Pametno usmerjanje razvojnih sredstev (industrija aktivna v vlogi oblikovanja vsebin razpisov)

    -       Okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke

    -       Racionalizacija obdavčitve stroškov dela  – stroški dela se naj s postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade izenačijo s povprečjem višjegrajskih držav (nekaj % na leto. Ne pričakujemo, da bomo imeli najbolj liberalen sistem, temveč tak sistem, kot velja za konkurenco.

    -       Davčne olajšave za razvoj in raziskave, osnovna sredstva se naj ohranijo na isti ravni!

    -       Okoljske in energetske dajatve se naj s postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade izenačijo s povprečjem višjegrajskih držav (10% na leto).

    -       Vse na enem mestu – tako pri prostorski zakonodaji, kot pri privabljanju domačih in tujih investitorjev

    -       Večja prožnost trga dela za gospodarstvo, še zlasti pa za javni sektor

    -       Spremeniti delovanje javne uprave: sprememba vrednot javnih uslužbencev (usposabljanje), nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov, osebna odgovornost javnih uslužbencev, večja povezanost javnih uslužbencev z gospodarstvom, vse s ciljem višje dodane vrednosti v gospodarstvu in s tem v celotni družbi.


    12 prioritetnih ukrepov PPT predstavitev >>>

     

    Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je 10. Vrh slovenskega gospodarstva sklenil z besedami, da je namen Manifesta industrijske politike sprožiti spremembe v družbi. Zaveda se, da »nam ne bo uspelo vse čez noč. Čez nekaj let bomo še vedno ponavljali, da so dajatve ali neke druge administrativne ovire previsoke v primerjavi s konkurenco.« Današnja razprava je pokazala, da se v gospodarstvu zavedamo, da moramo večji del domače naloge, da svoje delovanje naravnamo na frekvenco najboljših in najbolj odličnih, opraviti sami v podjetjih. Vendar bo Slovenija dolgoročno konkurenčna in stabilna le, če bomo imeli tudi družbene reforme, ki bodo to omogočile. Naloga Manifesta industrijske politike, strateške skupine Slovenija 5.0 in GZS je, da bomo delovali v tej smeri.

    Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

     

    Pokrovitelji

     

    Zlati
     

     

     

     

     

     

     

     

     Bronasti


    Mali


           

    Pokrovitelj ergonomskega sedenja

    Pokrovitelj tiska

    Uradni vodi 

         


    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.