Vrh slovenskega gospodarstva

Videogalerija


6. Vrh slovenskega gospodarstva, 24.10.2011



mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS,
po Vrhu slovenskega gospodarstva


mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS
Uradni nagovor predsednika Gospodarske zbornice Slovenije

 Govori članic in članov Predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije
(po vrstnem redu govorcev)


Uroš Slavinec, predsednik uprave, Helios Domžale d.d.
Kje Slovenija trenutno je, ter pomen vizije in strategije za nadaljnji razvoj


Stojan Petrič, predsednik, Kolektor Group, d.o.o.
Nujnost novega gospodarskega zagona in potrebni pogoji za to


Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora, Hidria, d.d.
Pomen odgovornosti, inovativnosti in povezovanja za nadaljnji gospodarski razvoj 


Tatjana Fink, predsednica uprave, Trimo, d.d.
Debirokratizacija in pomen države ter industrijskih politik pri razvoju in investicijah


Franjo Bobinac, predsednik uprave, Gorenje d.d.
Pomen internacionalizacije


Cvetana Rijavec, predsednica uprave in generalna direktorica, Ljubljanske mlekarne d.d.
Debirokratizacija in učinkovitost javnega sektorja


Zdravko Počivalšek, direktor, Terme Olimia d.d.
Reforme in trg dela


Devid Palčič, predsednik, Robotina Group
Razvoj, izvoz in pogoji poslovanja v Sloveniji


dr. Danica Purg, direktorica IEDC – Poslovna šola Bled d.o.o.
Družbena odgovornost, etičnost v poslovanju, pomen zaupanja in pogoji za doseganje sprememb


Poročilo z Vrha slovenskega gospodarstva

 
mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS,
pred Vrhom slovenskega gospodarstva


Avtor: GZS

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.