Vrh slovenskega gospodarstva

    Anketa GZS ob Vrhu slovenskega gospodarstva


    Ob robu Vrha slovenskega gospodarstva je GZS med podjetji  izvedla anketo in jih povprašala kateri so po njihovem mnenju najpomembnejši pogoji za razvoj slovenskega gospodarstva in katerim ukrepom dajejo prednost. Naštete možnosti so ocenjevali z oceno od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenilo najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno. V anketi je sodelovalo 1267 podjetij.

    Napovedi poslovanja družb za leto 2012

    V septembru je kar četrtina anketiranih podjetij napovedala zmanjšanje prihodkov družbe, povečanje prihodkov načrtujejo samo podjetja, ki so izvozno usmerjena.

     

    Gospodarstveniki po septembrski EES anketi GZS za leto 2012 pričakujejo višje nabavne cene, še vedno slabše možnosti glede zaposlovanja, rešitve pa vidijo le v internacionalizaciji.

    37 % anketiranih podjetij namreč pričakuje povečanje prihodkov na tujih trgih, na domačem trgu le 27 %, medtem ko jih na tujem trgu poslabšanje napoveduje 14 %, na domače trgu bistveno več,31 %.

    Po dvoletnem izjemnem krčenju investicijske aktivnosti, gospodarstveniki tudi po tej anketi za 2011 in 2012 ne zaznavajo boljših možnosti za investicije - za 2012 kar 32 % podjetij ocenjuje, da bo investiralo manj, le 23 % anketiranih podjetij pa naj bi investiralo več.

    Vir: Ankete GZS, september – oktober 2011


    Avtor: GZS

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.