Vrh slovenskega gospodarstva

    Govor predsednika GZS, mag. Stojana Binderja


    Vrh slovenskega gospodarstva, 24.11.2010


    Spoštovani predsednik Vlade RS g. Borut Pahor s sodelavkami in sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni.

    Kljub spodbudnim sporočilom, da se svetovna gospodarska in finančna kriza v nekaterih delih sveta umirja, da je zaznati prve znake gospodarske rasti, v slovenskem gospodarstvu ocenjujemo, da smo še daleč od njegovega ponovnega vzpona. Le del izvoznega gospodarstva si je nekoliko opomogel. Večji del našega gospodarstva pa se še vedno spopada z nelikvidnostjo, pomanjkanjem naročil, prezadolženostjo in številnimi drugimi razvojnimi problemi. Naše poslovno okolje je za tuje naložbe neprivlačno, slovenski kapital se seli v tujino. Obseg javnih in zasebnih investicij je močno okrnjen. Poslovna pričakovanja podjetij so zadržana bistveno bolj kot v povprečju v EU. Obremenjenost podjetij z vidikov obdavčitve dela in okolja močno presega konkurenco.

    Uresničevanje zahtev gospodarstva za preseganje krize ostaja zato še naprej prva prioriteta Gospodarske zbornice Slovenije. Ob izbruhu krize smo se na podlagi tesnih stikov s podjetji in analiz stanja v posameznih dejavnostih in regijah takoj aktivno vključili v pripravo ukrepov za njeno preseganje. Oblikovali smo argumentirane predloge ukrepov za ponovno funkcioniranje bančnega sistema, za razbremenjevanje stroškov dela in ohranitev delovnih mest po načelih vame prožnosti, za oživljanje povpraševanja, zlasti javnih naročil, za učinkovito podporo internacionalizaciji, za konkurenčno davčno politiko, podporo tehnološkemu razvoju, za učinkovito okoljsko politiko in večjo energetsko učinkovitost, za skrajšanja plačilnih rokov za obveznosti države, za pospešeno črpanje EU kohezijskih sredstev, za večjo učinkovitost javnega sektorja in odzivnost javne uprave, in druge.

    Te predloge sproti dopolnjujemo tudi z drugimi zahtevami IZ zbornične Bele knjige konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

    Žal pa moramo na začetku današnjega srečanja ugotoviti, da mnogi od predlaganih ukrepov niso uresničeni, reforme so prepočasne.

    Na področju nujnih sistemskih sprememb vidim ključne prioritete v izboljšanju likvidnosti gospodarstva, kjer bo treba ponovno proučiti vzroke in najti odgovore, kako do učinkovitejšega bančnega sistema, kako izboljšati plačilno disciplino in mehanizme izvršbe. Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahtev za razbremenitev gospodarstva, zlasti s stroški dela. Država stalno ponavlja, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne.

    Še posebej moramo okrepiti pospeševanje internacionalizacije podjetij. Gospodarska zbornica Slovenije je na tem področju mnogo bolj poklicana kot razne agencije pod okriljem države. V dogovoru z državo si že dalj časa prizadevamo, da bi našli določen način financiranja poslovno podpornih aktivnosti zbornice na trgih, kot so Severna Afrika, trgi JV Evrope, Rusija, Kitajska in drugod, kjer imamo možnost za dinamično rast na izvoznem področju.

    Prav nič manj pomembna so zbornična prizadevanja za skladen regionalni razvoj Slovenije. Velikokrat se zdi, da imamo v Sloveniji državo dveh hitrosti, eno za Ljubljano z okolico in drugo za obrobja. Slovenija je geografsko premajhna, da bi si lahko privoščila visoko stopnjo razvoja v središču na račun slabo razvite okolice.

    Slovenija svojega razcveta ne bo dosegla brez višje dodane vrednosti. Zato je nujen naš prehod v družbo inovacij. Povezanost raziskovalnih inštitucij in univerz z gospodarstvom ostaja ključno vprašanje. Vse preveč je raziskovalnega dela, ki je samemu sebi namen in ne s ciljem prenosa v gospodarstvo.

    V imenu Gospodarske zbornice Slovenije bi ob tej priložnosti želel ponovno poudariti, da bomo s svojo mrežo 26 združenj dejavnosti in 13 regionalnimi zbornicami in kot aktivni člani evropskih in svetovnih zborničnih združenj še naprej konstruktivno sodelovali z Vlado in drugimi socialnimi partnerji pri pospeševanju konkurenčnosti našega gospodarstva. Vendar pa smo na zbornici omejeni z dejstvom, da rešitve v končni fazi sprejme država sama. In če presliši argumentirane zahteve gospodarstva, mora za to prevzeti tudi odgovornost.

    Namen današnjega Vrha slovenskega gospodarstva je, da predstavniki gospodarstva v odprtem pogovoru s predsednikom Vlade Republike Slovenije in njegovimi najožjimi sodelavci ocenimo trenutne razmere, pogledamo na vladni semafor sprememb in predlagamo, kako skupaj, hitro in učinkovito uveljaviti spremembe, s katerimi bomo vrnili optimizem v slovenski prostor.

    Morda še nekaj besed o slovenskem nacionalnem interesu. To je po mojem mnenju največkrat grdo zlorabljen termin za politične in zasebne potrebe. Zame je nacionalni interes visok osebni standard in visok družbeni standard prebivalcev Slovenije. Kako to doseči je pa drugo vprašanje.

    Ali je prevladujoče slovensko lastništvo v bankah in zavarovalnicah nacionalni interes? Ni nujno. Ali je prevladujoče slovensko lastništvo v cestni, železniški, energetski, telekomunikacijski infrastrukturi nacionalni interes? Ni nujno. Ali je slovensko solastništvo v Merkurju, Mercatorju, Gorenju nacionalni interes? Tudi to ni nujno.

    Se pa sprašujem, kako pa doseči slovenski nacionalni interes, če bomo Slovenci zaradi trenutnih političnih in osebnih razlogov na tak ali drugačen način prenesli pretežen del premoženja v tuje roke. Procesa izgube gospodarske in politične samostojnosti izhajajoč iz zgodovinskih izkušenj tečeta vzporedno.

    Ali je nacionalni interes imeti organizirano gospodarstvo, obrtnike, kmete, delavce? Verjetno ne. Si pa težko predstavljam funkcioniranje države brez dobro organiziranih socialnih partnerjev, saj je alternativa kaos, anarhija, pri čemer se urejajo problemi na konflikten način na ulici.

    Zakon o Gospodarskih zbornicah iz leta 2006 je poskrbel za pomemben prispevek k razbijanju dobro organiziranega gospodarstva. Danes smo v situaciji, ko lahko z gotovostjo trdim, da bo država v zelo kratkem času izgubila v preteklosti verjetno predobro organiziran družbeni podsistem.

    Torej, ali je nacionalni interes imeti dobro organizirano gospodarstvo? Zagotovo ne, je pa eden od mnogih pogojev za dosego tega cilja. Zato apeliram na vas, predsednik vlade, g. Borut Pahor, da nas podpre te v prizadevanjih za spremembo ZaGZ, ki bi v največji možni meri saniral nespametno odločitev parlamenta RS izpred štirih let.

    Sedaj pa vabim predsednika Vlade RS, gospoda Boruta Pahorja, da nam kot iztočnico za našo razpravo predstavi svoj pogled na gospodarsko situacijo in ukrepe za čim hitrejše izboljšanje stanja.

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.