Vrh slovenskega gospodarstva

    Vrh slovenskega gospodarstva: gradiva za novinarje


    Ljubljana, 24. oktober 2011 – Tudi letošnjega Vrha slovenskega gospodarstva se udeležilo skoraj 500 slovenskih gospodarstvenikov, predstavnikov političnih strank in drugih pomembnejših družbenih organizacij ter socialnih partnerjev. Sporočilo slovenskega gospodarstva in poziv slovenski politiki za strokovno in družbeno odgovorno vodstvo države so predstavili članice in člani predsedstva GZS.

    Zbrane je najprej pozdravil predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič. Poudaril je, da so za nov gospodarski zagon potrebne spremembe, vendar Slovenija zmore ponovno do hitre gospodarske rasti. Gospodarstveniki sprejemamo zavezo, da bomo Slovenijo razvijali v smeri sodobne, demokratične in poslovno uspešne družbe. Zato morajo gospodarska vprašanja dobiti prioriteto v političnih programih pred volitvami in v programu nove vlade.

    Uroš Slavinec, Helios Domžale d.d., je predstavil trenutno gospodarsko situacijo ter izpostavil, da državi manjka razvojna strategija. Ne kot papir oz. dokument, temveč kot racionalen, razumljiv in izvedljiv program, ki povezujerazličnerazvojne politike, ki omogoča profesionalno upravljanje države kot racionalne organizacije, ki služi hitrejšemu razvoju gospodarstva in konkurenčni državi blaginje.

    Stojan Petrič, Kolektor Group d.o.o., je povedal, da so slovenska podjetja zaradi pomanjkanja denarja v zelo kritični situaciji. Izpostavil je nujnost reorganizacije bank in nujnost uvedbe davčnih olajšav za investicije.

    Iztok Seljak, Hidria d.d., je povedal, da novi časi zahtevajo nov razvojni koncept. Ne smemo se ukvarjati s preteklostjo ampak moramo prevzeti odgovornost za nov razvoj in ustvariti produkte za inovativne preboje. To bomo dosegli tudi z investiranjem v kakovostne strokovne kadre.

    Tatjana Fink, Trimo d.d., je poudarila, da je eden od pomembnejših vzvodov gospodarske rasti, rast investicij in izpostavila, da v Sloveniji investicije padajo že od leta 2008. Pri tem je opozorila, da prepogosto pozabljamo ne velik multiplikativni učinek investicij na gospodarstvo.

    Franjo Bobinac, Gorenja d.d., je povedal, da je internacionalizacija odraz konkurenčnosti narodne ekonomije in ob tem poudaril, da je ravno izvoz v zadnjih letih najmočnejši steber slovenskega gospodarstva.

    Cvetana Rijavec, Ljubljanskih mlekarne d.d., je opozorila, da gospodarskega razvoja ni brez varčevanja države. Toda od leta 2008 smo v gospodarstvu izgubili 64.000 delovnih mest oz. dobrih 12 odstotkov, istočasno pa se je število javnih uslužbencev povišalo za 4 odstotke, oz. za 6.000 novih zaposlitev, plače v najbolj kritičnem letu 2009 pa so narasle za 5,3 odstotka. Še leta 2007 je bila javna poraba 14,7 mrd €, do konca leta pa bo znašala preko 18 mrd € in v tem paketu gre večina za tekoče poslovanje in skoraj nič za razvoj.

    "Obstoječa delovna zakonodaja bolj zapira kot odpira delovna mesta", je povedal Zdravko Počivalšek, Terme Olimia d.d. Poudaril je, da nesorazmerja na trgu delovne sila močno obremenjujejo gospodarstvo in da je nujna uvedba socialne kapice.

    Devid Palčič, Robotina Group je razmere v slovenskem gospodarstvu primerjal z divjim zahodom, kjer nihče ne spoštuje zakonov. Za delovanje gospodarstva pa je nujno profesionalno delovanje države.

    Dr. Danica Purg, IEDC - Poslovna šola Bled d.o.o., je povedala, da Slovenija potrebuje jasno strategijo in poudarila pomen znanja. Izpostavila je pomen voditeljskih sposobnosti, etičnosti intimskega dela.

    V razpravi, ki je sledila, so sodelovali številni gospodarstveniki. Izpostavili so probleme neplačil v gradbeništvu in velik potencial, ki ga predstavlja slovenska lesna in lesnopredelovalna industrija. Strinjali so se, da je velika priložnost za rast v izvozu, predvsem na azijske in BRIK trge. Ob koncu so prisotni predstavniki političnih strank izrazili zadovoljstvo, da so lahko bili gostje na Vrhu in pozdravili predloge slovenskega gospodarstva.

    ***

    Dodatne informacije: Odnosi z javnostmi, 01 5898 136

    V pripetih dokumentih objavljamo: 


    Avtor: GZS
    Pripeti dokumenti

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.