Vrh slovenskega gospodarstva

    11. VRH SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

    Vrh slovenskega gospodarstva: vzpostavljena digitalna.si

    Bled, 24. novembra 2016 – Posodobitev šolskih programov, velika nacionalna digitalna koalicija ter razvojna podpora države so prednostna splošna priporočila za hitrejšo in uspešnejšo digitalizacijo gospodarstva. To je izpostavilo prek 430 vodilnih predstavnikov gospodarstva na današnjem 11. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Vzpostavljena je bila tudi Slovenska digitalna koalicija - digitalna.si, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti gospodarstva, novim zaposlitvenim možnostim, razvoju socialne in vključujoče družbe ter hitrejšemu digitalnemu preoblikovanju Slovenije.


    Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma dejal, da je Evropo in z njo tudi Slovenijo z industrijo 4.0 in digitalizacijo zalil digitalni cunami. Sicer se je del gospodarstva že danes sposoben odzvati naročilu tudi 5 minut po dvanajsti, ne le 5 minut pred dvanajsto. V prihodnje bodo podjetja morala hitreje digitalizirati svoje poslovanje, kar ne bo odvisno le od njih, temveč tudi od tega, kako bo digitalizacijo gospodarstva s strateškimi investicijami, s podporo razvoju in raziskavam in s primerno zakonodajo podprla vlada. Zato DigitAgenda 2016 poleg priporočil Vladi RS vključuje tudi priporočila podjetjem. Le z roko v roki bo mogoče izkoristiti priložnosti in izzive: IT podjetja z drugimi podjetji, zaposleni z vodstvi podjetij, podjetja s politiki, in nasprotno. »Cilj je jasen: popeljati Slovenijo med razvitejše članice EU. To je ključna priložnost, ki jo ponuja digitalizacija. Zato se je ne smemo bati, temveč jo moramo zagrabiti – in zmagati,« je zaključil.

    Predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar je dejal, da je gospodarska klima sedaj najugodnejša po letu 2008. Slovenija krepi svoj ugled v svetu tudi zaradi gospodarstva. Vlada mu skuša pri tem, da bo lahko delalo naprej in zaposlovalo, pomagati. Usmerjena pa je tudi v prihodnost. Slovenija naj postane zelena referenčna država v Evrope. Kot je poudaril, se je vlada dejavno vključila v koncept krožnega gospodarstva, ki se povezuje s konceptom trajnostnega razvoja. Cerar se je dotaknil tudi današnje vzpostavitve Slovenske digitalne koalicije. Digitalna prihodnost se ponovno začenja tukaj in zdaj. Njegova vizija je, kot je povedal, da ohranimo zeleno Slovenijo, da smo drzni in inovativni, da krepimo pamet in znanje, ob tem pa ostanemo človečni, humani.  
    Inventuro Gospodarskega memoranduma 2014-16 je predstavil Goran Novković, izvršni direktor GZS. Med najbolj kritičnimi ukrepi, ki jih je gospodarstvo predlagalo, je izpostavil zdravstveno in pokojninsko reformo, kjer ni zaznati pravega premika, pa tudi še vedno premajhno prožnost na trgu dela. Gradbena in prostorska zakonodaja ter strategije in prioritete pri izvedbi strateških investicij, s časovnico in modeli financiranja so šele v pripravi. Kot pozitiven dosežek je ocenil reformo javnega naročanja v skladu z direktivo EU. Zahtevo po davčnih blagajnah je označil kot delno uresničen ukrep, saj ni večje transparentnosti inšpekcijskih nadzorov. Kritičen je bil tudi do razbremenitve stroškov dela, ki je sicer bila izvedena, vendar le za 1 odstotek, kar je skoraj zanemarljivo. Poudaril je, da si »želimo bistveno močnejšega sodelovanja z vlado kot v zadnjih dveh letih.«

    Na Vrhu so udeleženci iz DigitAgende 2016 opredelili 3 prednostna splošna priporočila, ki so strateške, čezsektorske narave, ter po 1 prednostno specifično priporočilo za področja digitalizacije infrastrukture, industrije, storitev ter digitalne regulative.

     

     

     

    Prednostna priporočila za hitrejšo digitalizacijo gospodarstva iz DigitAgende 2016 (objavljena na https://vrhgospodarstva.gzs.si/vsebina/DigitAgenda-2016 )

     

    Prednostna splošna priporočila

    ·         Posodobitev šolskih programov (29 % anketiranih)

    ·         Velika nacionalna digitalna koalicija (24 % anketiranih)

    ·         Razvojna podpora države (17 % anketiranih)

     

    Prednostna (specifična) priporočila

    ·         za digitalizacijo infrastrukture: Informacijska avtocesta za gospodarstvo

    ·         za digitalizacijo industrije: Digitalno izobraževanje v industriji

    ·         za digitalizacijo storitev: 3.000 novih mladih start-upov do 2020

    ·         za digitalno regulative: Digitalna regulativa = debirokratizacija

     


    Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v svojem odzivu poudaril, da se razprave o tem, ali se digitalizirati ali ne, umikajo: »Premikamo se v smer razprav, kako z digitalizacijo do čim več koristi. Rezultat 4. industrijske revolucije niso računalniki, ampak nov poslovni model. Digitalne platforme imajo dve razsežnosti: da produkt lahko izdelaš in da ga čim bolje prodaš.« Pri storitvah in omrežjih v mednarodnem merilu nismo slabi. Slabi smo po količini uporabe e-storitev, je še dodal minister Boris Koprivnikar in se dotaknil še področja varnosti: »S podatki je tako kot z elektriko. Naučiti se je treba ravnati z njimi.«

    Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da je digitalizacija nujna, ker omogoča, da izkoristimo priložnosti. Napovedal je novo blagovno znamko za promocijo slovenskega gospodarstva - Green creative smart (zeleno, ustvarjalno, pametno). Obljubil je, da se bo poslej test vpliva predpisa na gospodarstvo (test MSP) izvajal za vse predpise.

    Juhan Lepassaar, vodja kabineta podpredsednika Evropske komisije za enotni digitalni trg Andrusa Ansipa, je poudaril, da se EU lahko premakne naprej le, če se tudi članice premikajo naprej. Pohvalil je vzpostavitev Slovenske digitalne koalicije – digitalne.si.  Kot nalogo Evropske komisije je posebej poudaril zmanjšanje ovir pri čezmejnem poslovanju, tudi za slovenska podjetja. Evropska komisija želi vzpostaviti enotni podatkovni evropski prostor. 
    Podpredsednik GZS Igor Zorko je v nadaljevanju povedal, da bo GZS pomagala svojim članom, zlasti malemu gospodarstvu, in jih podprla pri enostavni, ekonomični in učinkoviti digitalni preobrazbi. 
    Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je 11. Vrh slovenskega gospodarstva sklenil z osnovnim sporočilom Vrha gospodarstva: ni druge izbire za Slovenijo kot skočiti na vlak razvoja, ki ga kot osnovno gorivo poganja digitalizacija.  »Tudi mladi danes v izobraževalnem sistemu ne dobijo dovolj vsebin, povezanih z digitalizacijo,« je še poudaril Samo Hribar Milič, »Ves čas moramo spremljati razvojne trende in biti zraven.«

     

    Slovenska digitalna koaliciji – digitalna.si

    Predstavniki GZS v imenu Digitalnega partnerstva gospodarstva, Vlade RS, Rektorske konference RS, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Skupnosti občin Slovenije, Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ter glasnik digitalnih tehnologij so na današnjem Vrhu podpisali izjavo o vzpostavitvi in sodelovanju v Slovenski digitalni koaliciji - digitalna.si.

    S tem so se med drugim zavezali, da se bodo zavzemali za pospešeno digitalno preoblikovanje Slovenije, povečanje gospodarske uspešnosti in zaposlitvenih možnosti, večjo uporabo IKT rešitev, storitev in infrastrukture, ki bo temeljila na dostopnosti, odprtosti, nevtralnosti, varnosti, zasebnosti, enakopravnosti in okoljske prijaznosti, doseganje sinergijskih in medsektorsih mulitplikativnih razvojnih učinkov, izboljšanje digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc ciljnih skupin prebivalstva glede na ugotovljene vrzeli, večjo uporabo e-storitev in pospešeno uvajanje IKT v javnem sektorju so med zavezami.

    Digitalna.si je oblikovana skladno s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – DIGITALNA SLOVENIJA 2020 ter strateškimi usmeritvami Evropske komisije in njenim spodbujanjem vzpostavitev nacionalnih koalicij po zgledu Velike koalicije za digitalne zaposlitve.

     

    Pripete datoteke:

    - NAGOVOR PREDSEDNIKA GZS MARJANA MAČKOŠKA NA VSG

    Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136


    Partnerji


    Partner





    Strateški partner za IKT






    Sponzorji


    Zlata sponzorja




    Srebrni sponzorji




    Bronasti sponzorji


    Mali sponzorji


    Sponzor pogostitve


    Sponzor vode


    Sponzor kave


    Podpora podpisa


    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.