Vrh slovenskega gospodarstva

    9. Vrh slovenskega gospodarstva: Kako do uspešnejše Slovenije?



    video reportaža

    Brdo pri Kranju, 14. oktober 2014 – Več kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je danes na Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), razpravljalo o prednostnih rešitvah, ki bi jih morala Vlada čim prej izvesti za zagotovitev ekonomske suverenosti. V okviru Vrha so predstavniki 28 gospodarskih družb s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopili v krog Ambasadorjev korporativne integritete.

    Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je v uvodnem nagovoru poudaril, da »zmoremo prevzeti odgovornost za gospodarski in socialni razvoj Slovenije. Vendar pa pričakujemo aktivno in konstruktivno sodelovanje med vlado in ministrstvi ter zbornico, več sodelovanja pri pripravi ukrepov in nove zakonodaje, večjo podporo gospodarski zbornici pri izpeljavi programov v pomoč gospodarstvu, od programov izvoza do poklicnega izobraževanja. Slovensko gospodarstvo zmore, vendar pričakuje normalno podporno okolje za poslovanje.« Opozoril je na premajhna ambicioznost, številne birokratske ovire, ki bi jih z malo politične volje in podpore strokovno lahko v nekaj mesecih odpravili, in na odsotnost jasne, merljive razvojne strategije, ki bi jo izvajali. Če sta projekt prestrukturiranja in gospodarski program povezana predvsem z drugačnim menedžerskim pristopom, ki bo sicer tudi potreboval politično podporo, pa nas najtrši oreh čaka pri reformah. Mednarodne primerjave in analize potrjujejo naše ocene, da Slovenija potrebuje precejšnje spremembe na področju zdravstva, pokojnin in trga dela. Izpostavil je tudi neprimeren način javnega naročanja, prevelik in premalo učinkovit javni sektor. »Tu potrebujemo odločnejšo usmeritev, da nas le vitka in učinkovita državna in javna uprava lahko spremljata na poti v konkurenčnost, da je slovenski nacionalni interes konkurenčno gospodarstvo, ki bo v Sloveniji gradilo svojo prihodnost zato, ker se to pri nas izplača, ne pa zato, ker bo v slovenskih rokah«, je dejal. (Uvodni nagovor je objavljen na http://vrhgospodarstva.gzs.si/slo/novinarsko_sredisce).

    Na 12 tematskih omizjih je na današnjem Vrhu prek sto udeležencev aktivno razpravljalo o prednostnih ukrepih, ki jih mora politika izvesti za zagotovitev čimprejšnje ekonomske suverenosti. Zbrani predlogi bodo osnova za Gospodarski memorandum GZS o prioritetah za Vlado RS. Gospodarstvo pričakuje, da bo Vlada te predloge skrbno preučila in jih upoštevala pri oblikovanju svoje ekonomske politike. (Nabor je objavljen na koncu sporočila za javnost)

    Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, se je odzval na predstavljene prioritetne predloge ukrepov in dejal, da jim je skupno to, da pozivajo k zdravi pameti v gospodarstvu, svetu financ in v urejanju družbe. Verjame, da je pomembno že, če se posamično ali v skupini podjetij resno loti enega, dveh ali treh ukrepov, saj bi to sprožilo reakcijo in bi v ta tok potegnilo tudi druge. Nalogo vlade vidi v vzpostavitvi pogojev za visoko in stabilno gospodarsko rast. Orisal je načrtovane ukrepe vlade na področju pravne države, boljšega poslovnega okolja, ponovnega razvojnega zagona ter podpore izvozu.

    Slovenija po njegovem mnenju deluje kot vozilo, ki ima smer, a se je ne drži prav dobro. Videti je, kot bi hkrati pritiskali na pedal za plin in pedal za zaviranje. Vozilo je treba počasi uravnotežiti. Treba je najti pravo smer in se te družno držati. Meni, da so vidni prvi znaki, da je temeljna usmeritev najdena. Poleg tega Sloveniji po njegovem mnenju manjka tistega, kar v športu imenujemo fair play. Ne zdi se mu pošteno, da se od države zahteva tisto, kar je naloga podjetij, organizacij in posameznikov in se po drugi strani od teh zahteva tisto, kar je naloga države in državnih institucij. Naloga države je v vzpostavitvi pogojev za visoko in stabilno gospodarsko rast. Prav je, da si pustimo možnost, da si opomoremo, da si pomagamo, kar je mogoče le s sodelovanjem in vzpostavitvijo medsebojnega zaupanja in  spoštovanja, je dejal. Slovenija mora postati dežela poštene igre. Do tega bo mogoče priti le s tem, da vsak pri sebi spozna pomen spoštovanja. Izpostavil je tudi pomen odprtega dialoga gospodarstva z drugimi socialnimi partnerji in skupno medsebojno zaupanje, kar lahko pomeni dovolj trden temelj za globlje sodelovanje med vsemi deležniki.

    Mag. Samo Hribar Milič je v današnji Vrh sklenil z besedami, da ga veseli, ker so bili oblikovani tako konsistentni predlogi in smo v razpravi ponovno ugotovili, da imamo sicer številne probleme in vrsto slabosti, a ni vse tako slabo kot zgleda. Dejstvo pa je, da so potrebne spremembe. V tej luči vidi tudi socialni sporazum, ki naj bi ga socialni partnerji sprejemali jeseni in ga razume kot podporo, da dosežemo konsenz o potrebnih spremembah. Izrazil je željo, da bi gospodarstvo, vlada in politika z roko v roki dalj časa delovala skupaj ter izpostavil nujnost stabilnih in predvidljivih razmer.

    Ambasadorji korporativne integritete

     

    28 gospodarskih družb (Gorenje, NLB, Lek, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Intereuropa, Kolektor Group, SKB, Domel Holding, Siemens, Pozavarovalnice Sava, Zavarovalnica Maribor, Luka Koper, ELES, Studio Moderna, RIKO, PricewaterhouseCoopers, Trimo, SID Banka, Elektro Maribor, BTC, InterEnergo, Steklarna Hrastnik, Vzajemna, Elektro Gorenjska in Actual I.T.) je na Vrhu slovenskega gospodarstva s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopilo v krog Ambasadorjev korporativne integritete. S podpisom so se zavezali ne le k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju, ampak tudi, da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Slovenske smernice korporativne integritete so nastale v sodelovanju Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EFUL), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Združenja Manager (ZM) ter Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS). Podlaga zanje so bile OECD smernice o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja (Good Practice Guidance on Internal Controls, Ethics and Compliance). Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel predsednik države, gospod Borut Pahor.

    36 prednostnih ukrepov za vlado >>>


    Izjavi predsednika Vlade RS in predsednika GZS
    po Vrhu slovenskega gospodarstva

     

    ZLATI POKROVITELJI
     

     




     

     

     

     

     

     BRONASTI POKROVITELJ



    POKROVITELJ DISKUSIJE


           

     

    POKROVITELJ BARVNEGA TISKA 

         

     

     

    Pripeti dokumenti

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.