9. Vrh slovenskega gospodarstva: Kako do uspešnejše Slovenije?



video reportaža

Brdo pri Kranju, 14. oktober 2014 – Več kot 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, stroke in politike je danes na Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), razpravljalo o prednostnih rešitvah, ki bi jih morala Vlada čim prej izvesti za zagotovitev ekonomske suverenosti. V okviru Vrha so predstavniki 28 gospodarskih družb s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopili v krog Ambasadorjev korporativne integritete.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je v uvodnem nagovoru poudaril, da »zmoremo prevzeti odgovornost za gospodarski in socialni razvoj Slovenije. Vendar pa pričakujemo aktivno in konstruktivno sodelovanje med vlado in ministrstvi ter zbornico, več sodelovanja pri pripravi ukrepov in nove zakonodaje, večjo podporo gospodarski zbornici pri izpeljavi programov v pomoč gospodarstvu, od programov izvoza do poklicnega izobraževanja. Slovensko gospodarstvo zmore, vendar pričakuje normalno podporno okolje za poslovanje.« Opozoril je na premajhna ambicioznost, številne birokratske ovire, ki bi jih z malo politične volje in podpore strokovno lahko v nekaj mesecih odpravili, in na odsotnost jasne, merljive razvojne strategije, ki bi jo izvajali. Če sta projekt prestrukturiranja in gospodarski program povezana predvsem z drugačnim menedžerskim pristopom, ki bo sicer tudi potreboval politično podporo, pa nas najtrši oreh čaka pri reformah. Mednarodne primerjave in analize potrjujejo naše ocene, da Slovenija potrebuje precejšnje spremembe na področju zdravstva, pokojnin in trga dela. Izpostavil je tudi neprimeren način javnega naročanja, prevelik in premalo učinkovit javni sektor. »Tu potrebujemo odločnejšo usmeritev, da nas le vitka in učinkovita državna in javna uprava lahko spremljata na poti v konkurenčnost, da je slovenski nacionalni interes konkurenčno gospodarstvo, ki bo v Sloveniji gradilo svojo prihodnost zato, ker se to pri nas izplača, ne pa zato, ker bo v slovenskih rokah«, je dejal. (Uvodni nagovor je objavljen na http://vrhgospodarstva.gzs.si/slo/novinarsko_sredisce).

Na 12 tematskih omizjih je na današnjem Vrhu prek sto udeležencev aktivno razpravljalo o prednostnih ukrepih, ki jih mora politika izvesti za zagotovitev čimprejšnje ekonomske suverenosti. Zbrani predlogi bodo osnova za Gospodarski memorandum GZS o prioritetah za Vlado RS. Gospodarstvo pričakuje, da bo Vlada te predloge skrbno preučila in jih upoštevala pri oblikovanju svoje ekonomske politike. (Nabor je objavljen na koncu sporočila za javnost)

Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, se je odzval na predstavljene prioritetne predloge ukrepov in dejal, da jim je skupno to, da pozivajo k zdravi pameti v gospodarstvu, svetu financ in v urejanju družbe. Verjame, da je pomembno že, če se posamično ali v skupini podjetij resno loti enega, dveh ali treh ukrepov, saj bi to sprožilo reakcijo in bi v ta tok potegnilo tudi druge. Nalogo vlade vidi v vzpostavitvi pogojev za visoko in stabilno gospodarsko rast. Orisal je načrtovane ukrepe vlade na področju pravne države, boljšega poslovnega okolja, ponovnega razvojnega zagona ter podpore izvozu.

Slovenija po njegovem mnenju deluje kot vozilo, ki ima smer, a se je ne drži prav dobro. Videti je, kot bi hkrati pritiskali na pedal za plin in pedal za zaviranje. Vozilo je treba počasi uravnotežiti. Treba je najti pravo smer in se te družno držati. Meni, da so vidni prvi znaki, da je temeljna usmeritev najdena. Poleg tega Sloveniji po njegovem mnenju manjka tistega, kar v športu imenujemo fair play. Ne zdi se mu pošteno, da se od države zahteva tisto, kar je naloga podjetij, organizacij in posameznikov in se po drugi strani od teh zahteva tisto, kar je naloga države in državnih institucij. Naloga države je v vzpostavitvi pogojev za visoko in stabilno gospodarsko rast. Prav je, da si pustimo možnost, da si opomoremo, da si pomagamo, kar je mogoče le s sodelovanjem in vzpostavitvijo medsebojnega zaupanja in  spoštovanja, je dejal. Slovenija mora postati dežela poštene igre. Do tega bo mogoče priti le s tem, da vsak pri sebi spozna pomen spoštovanja. Izpostavil je tudi pomen odprtega dialoga gospodarstva z drugimi socialnimi partnerji in skupno medsebojno zaupanje, kar lahko pomeni dovolj trden temelj za globlje sodelovanje med vsemi deležniki.

Mag. Samo Hribar Milič je v današnji Vrh sklenil z besedami, da ga veseli, ker so bili oblikovani tako konsistentni predlogi in smo v razpravi ponovno ugotovili, da imamo sicer številne probleme in vrsto slabosti, a ni vse tako slabo kot zgleda. Dejstvo pa je, da so potrebne spremembe. V tej luči vidi tudi socialni sporazum, ki naj bi ga socialni partnerji sprejemali jeseni in ga razume kot podporo, da dosežemo konsenz o potrebnih spremembah. Izrazil je željo, da bi gospodarstvo, vlada in politika z roko v roki dalj časa delovala skupaj ter izpostavil nujnost stabilnih in predvidljivih razmer.

Ambasadorji korporativne integritete

 

28 gospodarskih družb (Gorenje, NLB, Lek, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Intereuropa, Kolektor Group, SKB, Domel Holding, Siemens, Pozavarovalnice Sava, Zavarovalnica Maribor, Luka Koper, ELES, Studio Moderna, RIKO, PricewaterhouseCoopers, Trimo, SID Banka, Elektro Maribor, BTC, InterEnergo, Steklarna Hrastnik, Vzajemna, Elektro Gorenjska in Actual I.T.) je na Vrhu slovenskega gospodarstva s slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopilo v krog Ambasadorjev korporativne integritete. S podpisom so se zavezali ne le k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju, ampak tudi, da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Slovenske smernice korporativne integritete so nastale v sodelovanju Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EFUL), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Združenja Manager (ZM) ter Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS). Podlaga zanje so bile OECD smernice o notranji kontroli, etiki in skladnosti poslovanja (Good Practice Guidance on Internal Controls, Ethics and Compliance). Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel predsednik države, gospod Borut Pahor.

36 prednostnih ukrepov za vlado >>>


Izjavi predsednika Vlade RS in predsednika GZS
po Vrhu slovenskega gospodarstva

 

ZLATI POKROVITELJI
 

 




 


 


 

 

 

 BRONASTI POKROVITELJ



POKROVITELJ DISKUSIJE


       

 

POKROVITELJ BARVNEGA TISKA 

     

 

 


Pripeti dokumenti