Vrh slovenskega gospodarstva

ODLOČNA PODPORA IZVOZU


Poslovne vezi s tujino
  • Učinkovitejši in fleksibilnejši vizni režim za tuje poslovneže: okrepiti sodelovanje s tujimi veleposlaništvi v tujini in vzpostaviti nova partnerstva, ki bodo vsem tujim poslovnežem omogočila nemoteno poslovanje s Slovenijo.
  • Določiti jasne naloge posameznih državnih institucij, ki se ukvarjajo s področjem internacionalizacije.

 

Podpora internacionalizaciji
  • Država mora zagotoviti promocijo Slovenije kot blagovne znamke, podjetjem pa priložnost za sejemske nastope.
  • Država mora podjetja vzpodbujati k povezovanju za skupne nastope v tujini oz. skupni prodor v tujino (slovenske hiše in demonstracijski projekti, ki so referenca za prodor na tuje trge).
  • S posebnim strokovnim programom usposabljati in seznanjati podjetja s sodobnimi pogledi in pristopi za učinkovito vključitev na mednarodne trge. (program Akademija internacionalizacije).
 
Finančni viri
  • Okrepiti financiranje internacionalizacije preko SID banke. Poleg tega naj SID banka namenja sredstva tudi za tržne analize in nove tržne priložnosti v tujini.
  • Močnejše spodbujanje neposrednih ali drugih tujih naložb s hkratnimi cilji:
    • da prinašajo neto nova delovna mesta Sloveniji,
    • da prinašajo veliko poslov slovenskim dobaviteljem,
  • da so izvozno usmerjene naložbe.
 

Podprite POZIV gospodarstva za uspešno Slovenijo >>>

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.