Vrh slovenskega gospodarstva

    Izjava generalne direktorice GZS Sonje Šmuc

    NA 13. VRHU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA NA TEMO MINIMALNE PLAČE

    Brdo pri Kranju, 28. 11 .2018

    Spoštovane gospe in gospodje,

    danes na Vrhu slovenskega gospodarstva ne bomo posebej obravnavali plačne politike, še manj problematiko minimalne plače. Ko govorimo o visoki dodani vrednosti, digitalizaciji, inovativnosti, izvozu … marsikdo dobi občutek, da je razprava o minimalni plači popolnoma nepotrebna, celo zastarela. Pa vendarle ni tako. Minimalno plačo, ki bo bistveno višja od današnje, delavcem in delavkam ne more administrativno zagotoviti država, ne da bi ob tem tvegala tudi njihova delovna mesta. Zagotovimo si jo lahko le tako, da dvignemo dodano vrednost, produktivnost in izvoz, kot smo začrtali že lani v Razvojnem partnerstvu za tri generacije. O teh razvojnih vidikih se bomo pogovarjali na današnjem Vrhu.

    Izpostaviti želim, da se na GZS strinjamo z vsakoletnim usklajevanjem minimalne plače, kot izhaja iz obstoječega Zakona o minimalni plači, ki upošteva inflacijo in druge kriterije, kot je produktivnost. Rast minimalne plače tako ni pod vprašanjem.

    Ne more pa o minimalni plači odločati, mimo socialnega partnerstva, samo politika; in to celo tako, da podpira novosti, ki povsem spremenijo osnovne postulate, kot je definicija plače. Takih tektonskih premikov se ne dela brez usklajevanja in se jih ne dela v mesecu ali dveh.

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači, ki ga je na predlog Levice podprla tudi široka skupina koalicijskih poslancev, ne samo da nesprejemljivo ignorira socialno partnerstvo, temveč spregleda tudi več pomembnih dejstev:

    1. Minimalna plača raste precej hitreje od inflacije, s čimer se krepi realna vrednost minimalne plače. Povprečna bruto plača se je od januarja 2009 povišala za 17 %, minimalna plača pa kar 3-krat več (za 43 %), cene 4-krat manj (za 11 %).
    2. Slovenija je že sedaj na prvem mestu v Evropski uniji po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plače. V EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 % povprečne plače, v Sloveniji je že sedaj nad 52 % povprečne plače.
    3. Produktivnost dela se je že sedaj povečevala pol počasneje od minimalne plače. Produktivnost dela se je od leta 2009 povečala za četrtino, minimalna plača pa skoraj še enkrat več in je za enkrat višja kot v Višjegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino.
    4. V Sloveniji je trenutno v podjetjih, ki imajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega nižjo kot 18.000 €, preko 50.000 zaposlenih. Mnogi od teh delajo za javne naročnike, ki zasledujejo načelo najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno.
    5. Unikatna predlagana metoda spreminjanja minimalne plače bo zelo hitro vplivala na celotno plačno politiko, na socialne transferje, pokojnine in na plače v javnem sektorju. Bomo to zagotovili z novimi davki ali krčenjem sredstev za programe v zdravstvu, infrastrukturi in še kje?
    6. In nenazadnje, predlagatelji zakona in njegovi podporniki posegajo tudi v širši zakonski in pravni kontekst, saj drugače opredeljujejo definicijo plače, kot izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih. Po novem plača več ne bi bila sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. Ta unikum vnaša velika tveganja v prihodnja kolektivna pogajanja in neusklajenost v našem pravnem redu.

    Mislimo, da je potrebna tako strokovna razprava kot iskanje socialnega dialoga o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji, za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja. Zato tudi iz tega mesta protestiramo proti enostranskemu spreminjanju zakonodaje, ki pomembno vpliva na pogoje poslovanja in povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja.

    Zato smo včeraj Vlado RS, ki bo to tematiko obravnavala v kratkem, pozvali, da:

    • ne podpre predloga zakona,
    • da začne s postopkom usklajevanja višine minimalne plače za leto 2019 in
    • sproži argumentirano razpravo socialnih partnerjev o prihodnji ureditvi minimalne plače znotraj ESS.

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.