Vrh slovenskega gospodarstva

    PRAVNA DRŽAVA


     Skrajšanje sodnih postopkov skozi uvedbo menedžerskega pristopa vodenja sodišč

    • uvedba menedžerskega delovanja vodstev sodišč in prevzemanje odgovornosti vodstev sodišč za delovanje sodišč z mandati

    Izboljšanje plačilne discipline

    • Podelitev dodatnih pristojnosti izvršiteljem v izvršilnih  postopkih in zagotovitev zakonske podlage za njihovo učinkovito delovanje ter dostop do vseh informacij o dolžniku in njegovem premoženjskem stanju.
    • Uvedba obvezne izdaje izvršnice v postopkih javnih naročil.
    • Sprejem podzakonskega predpisa, ki bo uredil neposredna plačila podizvajalcev v javnih naročilih.
    • Specializacija sodnikov za vodenje postopkov zaradi insolventnosti.
     

    Hitri, učinkoviti in transparentni stečajni postopki

    • DURS po uradni dolžnosti sproži stečaj v primeru naplačila davkov in prispevkov za več kot 1 leto.
    • Okrepitev nadzora ministrstva za pravosodje nad stečajnimi upravitelji in povečanje možnosti sankcioniranja v primeru kršitev stečajnih upraviteljev.
    • Okrepitev položaja upniških odborov in podelitev večjih pristojnosti upniškemu odboru v postopkih zaradi insolventnosti
    • Uzakonitev poenostavljene prisilne poravnave za s.p.-je in mikro podjetja, kot bistveno cenejši in hitrejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte.
    • Določitev oprostitev založitve predujma za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka, kadar stečajni postopek predlagajo delavci-upniki insolventnega dolžnika.

     

    Dvig zaupanje v menedžerje

    • Opredelitev novega kaznivega dejanja, ki se nanaša na finančno izčrpavanje podjetij. 
       

    Podprite POZIV gospodarstva za uspešno Slovenijo >>>

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.