Vrh slovenskega gospodarstva

Več o VSG

Cilj letošnjega Vrha slovenskega gospodarstva je pripraviti Formulo uspeha za gospodarsko odličnost. Za dosego višje dodane vrednosti (60.000€), večjega izvoza (50 milijard €) in višjih plač (2.300 € na zaposlenega) so potrebne spremembe. V analizi našega poslovnega okolja smo uporabili nekatere najbolj znane globalne analize – Global Competitiveness Report od World Economic Foruma ter IMD World Competitiveness Ranking Report. Slovenija je v zadnjih letih na teh lestvicah napredovala, na nekaterih področjih smo v samem svetovnem vrhu, obstajajo pa še področja, kjer še zelo zaostajamo. Ocenjujemo, da bi s hitrejšim napredovanjem na teh področjih lažje in hitreje dosegli višjo razvitost in zastavljene razvojne cilje.

Zato predlagamo nove ukrepe predvsem na naslednjih šestih področjih:

  • Makroekonomsko področje
  • Učinkovitost poslovnega okolja
  • Učinkovitost trga dela
  • Razvitost finančnega trga
  • Inovativnost
  • Kvaliteta upravljanja podjetij

Predlagane ukrepe -31 - izpostavljamo (nekatere ponovno) tudi zato, ker imamo nove politične razmere, novo koalicijsko pogodbo in zaznane spremembe javnega mnenja v smeri večje redistribucije in povečane vloge države ter zmanjševanja pomena podjetništva za razvoj in prihodnost Slovenije. O predlaganih ukrepih bodo člani GZS en mesec lahko glasovali preko spleta GZS, na samem Vrhu pa bo na koncu glasovanje o 6 najpomembnejših ukrepih za Formulo uspeha.

Vrh bomo začeli ob 16. uri s plenarnim zasedanjem, na katerem se nam bodo pridružili predstavniki Vlade Republike Slovenije in Evropske komisije. Nadaljevali bomo z delom po skupinah, tako, da bo vsakdo lahko sodeloval pri oblikovanju končnih predlogov. Zaključili bomo tako, da bomo izbrane predloge soočili z mnenji posameznih ministrstev.

 Letak

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.