8. VRH SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA: Čas je, da se začne ura v Sloveniji spet vrteti naprej


Brdo pri Kranju, 20. november 2013 – Prek 350 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in drugih socialnih partnerjev in organizacij je v dialogu s ključnim predstavnikom Evropske komisije, pristojnim za Slovenijo, na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), razpravljalo o trenutnih razmerah in rešitvah za izhod iz krize.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da smo »v Sloveniji prišli v situacijo, ko lahko rečemo, da ura teče nazaj … Tako kot je neodgovorno klicanje na pomoč nekoga od zunaj, naj si bo trojka ali ostre mednarodne zahteve, tako je tudi neodgovorno pasivno in počasno spopadanje z izzivi krize.« Slovenija po njegovih besedah že peto leto ne uspeva z gospodarsko politiko, ki bi prinesla razvoj. »Če v takih pogojih zmanjšujemo javna vlaganja in naročila, povečujemo davke, vztrajamo pri preštevilnih administrativnih ovirah za poslovanje, predvsem pa nimamo delujoče pravne države, ki bi zagotavljala varnost tako v poslovanju kot v življenju, potem res ni veliko razlogov za optimizem«, je še opozoril in dodal, da nas iz krize lahko popelje le gospodarska rast. Ukrepi so znani, okostje smo predstavili že pred leti. Vlade v preteklih letih so jih praviloma v največjem delu povzemale v svojih programih in koalicijskih pogodbah, vendar se je malo, premalo uresničilo. Smo v resnih težavah, vendar imamo za izhod konkretne predloge.

Pogled Evropske komisije je predstavil István P. Székely, direktor v Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji. Dejal je, da je slovensko gospodarstvo od začetka krize dosegalo občutno slabše rezultate kot celotno območje evra ali države Višegrajske skupine. Težave po njegovih besedah izvirajo pretežno iz domačega okolja, zato je tu tudi mogoče najti ustrezne rešitve. Na številnih področjih pri izvajanju nujnih reform, kot je izboljšanje stanja v bančnem sektorju, je bil dosežen viden napredek. Vendar je še veliko za narediti. Potreben je sveženj ambicioznih reform, ki jih je treba izvesti in ki lahko privedejo do potrebnega preobrata. Predvsem je treba izboljšati poslovanje podjetij v državni lasti, sprejeti strategijo upravljanja naložb in izpeljati privatizacijo podjetij, ki jih je vlada določila za prodajo. To so zahtevne naloge, ki jih je treba opraviti v naslednjih tednih. Banka Slovenije bo končala pregled aktive bank in obremenitvene teste. Nato bodo morale pristojne institucije sprejeti celovit paket ukrepov, ki vključuje prenos sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank in njeno učinkovito delovanje. Veliko dela je treba vložiti v prestrukturiranje podjetij v državni lasti, ki slabo poslujejo, in privabiti vlagatelje, da jih okrepijo. Slovenski državni holding mora začeti delovati, prav tako pa je treba sprejeti zakonodajne spremembe za izboljšanje insolvenčnih postopkov in zunajsodne poravnave.

Predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek, je zatem spregovorila o pogledu Vlade RS na poročila Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada ter o nadaljnjih korakih vlade. Povedala je, da je iluzorno pričakovati, da bi v 8 mesecih njenega vladanja pozabili na krizo in njene posledice. So pa zaustavili negativne trende. Preskok iz 4,5% padca gospodarske aktivnosti v prvem na 1,7% v drugem tromesečju lahko vliva optimizem. Slovenija je z dosedanjimi napori prepričala tudi mednarodne finančne trge. Po dolgem času se zahtevani donosi za državne obveznosti spet znižujejo in Slovenija postaja zanimiva za tuje investitorje. Dodala je, da so napore vlade prepoznali tudi v mednarodnih institucijah. Ocen ne razume kot znaka, da lahko z delom zadovoljno zaključimo, temveč, se »za nas pravo delo šele začenja«. V prihodnost zremo z optimizmom, a realistično. Gospodarske rasti brez sanacije bančnega sektorja ne bo, vendar pa sama ni dovolj za gospodarsko rast. Verjame, da bodo z ukrepi za boljše podjetniško okolje zagotovo vplivali na povečanje gospodarske aktivnosti. Želi si, da bi nadaljevali s sodelovanjem med vlado, gospodarstvom in tujimi institucijami in »pomoči drugih trojk ne bomo rabili«. Ponovno je poudarila, da smo »dokazali, da zmoremo in znamo sami«.

Branko Žibret, partner in vodja tima Jugovzhodne Evrope v svetovalni hiši AT Kearney, je prikazal, kako do preobrata v Sloveniji. 9 priporočil Evropske komisije predstavlja potreben okvir za reforme, ni pa zadosten pogoj. Ta je mobilizacijski cilj preobrata. Gre za odpiranje novih delovnih mest. V naslednjih petih letih naj bi ustvarili 100.000 novih delovnih mest, kar je ambiciozen cilj. S tem pridemo na raven, ki jo ima danes Avstrije. Poudaril je, da če že izvajamo reforme, se naj bi te izvedlo na način, da smo najboljši. Potrebno je prestrukturiranje podjetij in bančnega sektorja, spremembe pri javnih financah ter v podpornem okolju. Je pa seveda potreben nacionalni konsenz o cilju in ukrepih ter ustvarjanju pozitivne poslovne klime. Izhajati je treba iz pozitivnih izhodišč - raven BDP in BDP na prebivalca je še vedno solidna, raven javne porabe v BDP še vedno obvladljiva, raven javnega dolga relativno sprejemljiva, raven nezaposlenosti pa še vedno v obvladljivih mejah. Po Žibretovih besedah »moramo postati bogati prej, preden se bomo postarali«. Nujen je dvig ravni ekonomske uspešnosti. To bo edina dovolj velika garancija za socialno enakost in uspešnost vseh državljanov.

Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je strinjala, da so reforme pomemben del aktivnosti. Glede demografskih sprememb se bo treba prilagoditi temu, da se prebivalstvo stara, kar vpliva na podporne sisteme, pa tudi delodajalce, kako pritegniti starejše delavce, kako bo delo potekalo. Trenutno je aktualna zlasti reforma študentskega dela, kjer bo šlo v smeri vsako delo šteje. Eden ključnih problemov je po njenem mnenju nizka stopnja medsebojnega zaupanja. Pri aktivni politiki zaposlovanja si želi več sodelovanja z gospodarstvom, da dobi povratne informacije, ali so pripravljeni ukrepi res tisti, ki so za podjetja koristni in uporabni. Poudarila je tudi pomen omogočanja vstopa mladim kadrom v sfero dela, k čemer naj prispeva tudi stimulus olajšav, ki jih prejme delodajalec pri zaposlitvi mladega nezaposlenega do 30 let. Pri razbremenitvi stroškov dela pa je treba upoštevati konkurenčnost gospodarstva in hkrati zagotavljanje socialne varnosti.

Minister za notranje zadeve, dr. Gregor Virant, se je dotaknil prioritetnih področij aktivnosti svojega ministrstva. Pri pravni državi je izpostavil preiskovalni pregon gospodarskega kriminala in korupcije kot vrhovno prioriteto ministrstva in policije. Intenzivno delajo na odpravi administrativnih ovir zlasti znotraj programa stop birokraciji. Omenil je področje prostorskega načrtovanja in izdajanje gradbenih dovoljenj. Na področju viz in delovnih dovoljenj delajo na projektu enotne vstopne točke in načrtujejo maksimalno poenostavitev pridobitve poslovnih viz. Naslednje leto uvajajo e-javna naročila. Poudaril je, da v nadaljevanju ukrepi fiskalne konsolidacije ne bodo na prihodkovni strani, ne bodo niti višali davkov niti uvajali novih.

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje je povedal, da bodo v naslednjem letu ukinili nekatera potrebna dovoljenja, pri drugih pa zvišali mejo. Aktivnosti tečejo pri okoljski koheziji, ki je vredna skoraj milijardo evrov, kjer je bilo realizacije relativno malo. V decembru bo predstavljen drugi paket ukrepov za zajezitev sive ekonomije.

Gospodarstveniki so v razpravi izpostavili zahtevno prostorsko zakonodajo in številne administrativne ovire. Poslovno okolje ni neprijazno le za tuje, a tudi za domače investitorje. Opozorili so na problematiko nekaterih razpisov, ki so pisani na kožo določenemu izvajalcu in drugim ponudnikom ne omogočajo konkuriranja. Med ključnimi problemi, s katerimi se soočajo, so poudarili tudi težave s pridobivanjem bančnih garancij. Izpostavili so tudi problem odhoda izobraženih kadrov v tujino in apelirali na vlado, da razmisli o uvedbi socialne kapice. Težavo vidijo tudi v predimenzionirani javni upravi, pretirano zaščitenim javnim uslužbencem. Preveč je agencij, ki niso kadrovske učinkovite. Pri delu z ministrstvi opažajo pomanjkanje kvalitetnega strokovnega kadra in presežek podpornih funkcij.

Po mnenju Székelyja se mora država sama odločiti, kako bo rešila fiskalno situacijo, predvsem pa ne sme obremenjevati gospodarstva in uvajati ukrepov, ki nasprotujejo gospodarski rasti. Mlade, ki zapuščajo državo, je treba privabljati nazaj v domovino. S pridobljenimi izkušnjami, znanjem in mrežami pa pomenijo velik pozitiven prispevek, zato se je za njihovo vrnitev treba potruditi. Za dobre projekte ponuja EU številne razpise.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanko Stepišnik, je dejal, da je treba doseči davčno, fiskalno in politično stabilnost. Vlade se je tu zelo potrudila in veliko naredila v tej smeri. Problematično je tudi kreditiranje dobrih podjetij, ki lahko dobijo avans za določene posle v tujini, v Sloveniji pa ne morejo dobiti garancij. Ali so prezadolžena ali pa so banke neustrezne. Vlada je zato skupaj s SID banko oblikovala posojilni sklad s 500 mio evrov za mala in srednja podjetja. Velik problem je kapitalska neustreznost slovenskih podjetij. Več kot 30 % dobrih izvoznih podjetij  je zapadlo v likvidnostno past. Opozoril je tudi na prenizko dodano vrednost v Sloveniji, ki je  trikrat nižja kot v Avstriji. Nujno se je posvetiti temu, da jo povečamo in to tako, da vlagamo več v raziskave in razvoj.

GZS vsako leto predlaga ukrepe, ki bi spodbudili konkurenčnost in hkrati zavarovali zdajšnja ali odprli nova delovna mesta. Od 64 ukrepov iz aprilske prenovljene Agende 46+ je bilo večinoma ali povsem uresničenih 22, 35 jih je vlada sprejela, skupaj z roki za njihovo uresničitev, v svojem Enotnem dokumentu za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, le 7 jih je zavrnila. Težava je v tem, da ni volje ali pa zamujamo s ključnimi urgentnimi ukrepi. V desetih točkah jih je predstavila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike. Pri tem je med drugim izpostavila odpravo birokratskih ovir in odločen boj za pravno državo, razbremenitev gospodarstva in nadaljevanje reforme trga dela in pokojninske reforme, učinkovitejšo javno upravo, učinkovito in kakovostno zdravstvo. Posebej je poudarila vlogo in pomen jasne vizije in smeri razvoja. Sposobni smo konkurirati na nišnih trgih, na področjih, kjer smo lahko najboljši. Bodoče naložbe javnih in zasebnih sredstev je treba investirati v projekte do trga, ki bodo dali najhitrejše učinke na dodani vrednosti, partnerstvu med državo, gospodarstvom in institucijami znanja.

V svojem zaključnem govoru je predsednik GZS, Hribar Milič dejal, da se morda predlagani ukrepi za 2014 glede na razmere in dosedanjo realizacijo zdijo drzni. A niso. Denimo: 10 mest višje na lestvici učinkovitosti trga dela v Globalnem poročilu o konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma pomeni, da bi prehiteli države, kot so Albanija, Armenija, Bosna in Hercegovina in vrsta afriških držav: Kamerun, Benin, Botsvana, Slonokoščena obala, Gana, Uganda, Zambija, Tanzanija, Senegal, Sierra Leone. Tako nizko smo na lestvici, ker se ura vrti nazaj. Čas je, da se spet začne vrteti naprej.

V Sloveniji gospodarstvo ima potencial, da dosežemo gospodarsko rast. Ukrepati pa je treba hitro. Vsak dan namreč klecajo podjetja, vsak dan v gospodarstvu izgubljamo 80 delovnih mest. Čas je nekaj, kar je postalo najbolj dragocena dobrina. Poudaril je, da gospodarstvo, GZS in druge delodajalske organizacije nimamo namena rušiti vlade, ne gremo se državljanske nepokorščine. Smo zelo odgovorni do države in okolja. S svojimi predlogi lahko skupaj z ostalimi partnerji dosežemo preboj v naslednjem letu, a za to je potreben konsenz, zaupanje, da pripravimo in izvedemo reforme, ki jih predlagamo.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje

Vsa gradiva so objavljena na http://vrhgospodarstva.gzs.si/slo/gradiva_za_novinarje

***

Urgentni ukrepi za leto 2014

Pravna država

1. Stop birokratskim oviram.

Akcijsko odpravljanje birokratskih ovir in skrajšanje postopkov izdajanja soglasij pri investicijah. Nujna je revizija sistema javnega naročanja. Podpora arbitraži pri reševanju sporov.

2. Odločen boj za pravno državo.

Oster boj proti gospodarskemu kriminalu, proti sivi ekonomiji, proti veriženju podjetij, za hitrejše izvršbe in boj za plačilno disciplino ter visoke kazni za črnograditelje.

Boljše poslovno okolje

3. Razbremenitev gospodarstva.

Določiti zdajšnjo raven obdavčenja podjetij kot najvišjo možno efektivno davčno in trošarinsko obremenitev podjetij in zastaviti strategijo zniževanja davčnih bremen.

4. Nadaljevanje reforme trga dela in pokojninske reforme.

Razmerje delovno aktivnih in neaktivnih v državi je nevzdržno. Nujni so ukrepi za zmanjšanje

zaposlitvenega krča in nova javnofinančno vzdržna pokojninska reforma.

5. Učinkovitejša javna uprava.

Namesto pridobivanja sredstev na prihodkovni strani preko dvigovanja davkov je nujno učinkovitejše in racionalnejše upravljanje javnega sektorja.

6. Učinkovito in kakovostno zdravstvo.

Reforma zdravstva je simbol vseh reform. Cilj ne sme biti več denarja za zdravstveno blagajno, ampak boljše in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema ter odprava anomalij.

Nov razvojni zagon

7. Prestrukturiranje gospodarstva.

Hitrejši postopki prenosa slabih bančnih terjatev in njihovo učinkovito upravljanje. Dokapitalizacija in/ali privatizacija bank. Pravočasna razdolžitev podjetij s finančnim, lastniškim in poslovim prestrukturiranjem.

8. Injekcije za zagon gospodarstva.

Odločnejši akcijski program za privabljanje tujih investicij in privatizacijo. Svež kapital za nova delovna mesta. Akcijski načrt strateških investicij.

Odločna podpora izvozu

9. Pametna specializacija.

Učinkovitejše črpanje in investiranje razvojnih, nacionalnih in evropskih sredstev, da bo gospodarstvo konkurenčnejše na globalnih trgih. Skrbna priprava in implementacija strategije pametne specializacije.

10. Promocijska in finančna podpora izvozu.

 

Nov akcijski program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Krepitev programov za internacionalizacijo. Nov program za čezmejno internacionalizacijo.