Vrh slovenskega gospodarstva

BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE


  • Recesija v letošnjem letu in napovedana recesija v letu 2013 ne dovoljujeta nikakršnih zvišanj prispevnih stopenj, ker bi to zelo ogrozilo slovensko gospodarstvo.

Pametna zakonodaja (better regulation)

  • Dosledno izvajanje smernic za boljšo zakonodajo, predvsem strokovne ocene učinkov na gospodarsko poslovno okolje in skladnost z EU direktivami. Gospodarstvo mora biti aktivno vključeno že v zgodnjo fazo priprave predpisov.
Dvig odzivnosti upravnih organov
  • Določitev posledice v primeru molka organ, kadar organ ne izda dovoljenja, soglasja, itd., kot je to smiselno urejeno v Zakonu o graditvi objektov.
  • Vzpostavitev sistema ugotavljanja odgovornosti konkretne osebe in sankcioniranja neupravičenih zaostankov upravnih postopkov (molk organa) ali nagrajevanja za opravo dejanj pred roki, brez pritožb ali ugovorov strank.
     
Nižji stroški poslovanja
  • Nižji stroški dela za 10% in sicer: nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, uvedba čakalnega dneva, odmor med delom se ne šteje v delovni čas in ni plačan, ukinitev instituta »minulega dela« oziroma njegova preobrazba v »dodatek za stalnost«, poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja,krajši odpovedni roki in nižje odpravnine.
  • Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno.
  • Znižanje administrativnih ovir in bremen na podlagi že pripravljenega programa, kjer so predvideni prihranki 350 mio evrov letno.
Pokojninska reforma
  • Sprejem pokojninske reforme, ki bo zagotavljala finančno stabilnost pokojninske blagajne in večjo odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov.
  • Prečisti naj se register delovnih mest, ki so vključena v sistem poklicnega zavarovanja in s tem zmanjša stroškovna obremenitev delodajalca.
  • Spremeni naj se definicija »poškodbe pri delu«, tako da se med tovrstne poškodbe ne všteva prihod in odhod z dela.

Nadgradnja zdravstvenega sistema

  • Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (izločitev vseh pravic, ki ne sodijo v sistem, npr. pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, limitiranje bolniške odsotnosti, participacije, itd.).
Varstvo okolja
  • Sprememba uredbe o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, ki bo omogočila uporabo lesnih ostankov v energetske namene.
  • Sprememba uredbe o emisijah v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja mora omogočiti zaključek postopkov pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj, brez dodatno zaostrenih zahtev za obratovanje obstoječih naprav.

Podprite POZIV gospodarstva za uspešno Slovenijo >>>

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.