Prejeta mnenja in pobude


Vrh slovenskega gospodarstva, 03.12.2009


Vojmir Urlep, predsednik uprave Lek d.d.

Spoštovani,

v zadnjih dneh so mediji poročali, da bo vodilna koalicijska stranka ponovno predlagala uvedbo dodatnih (višjih) dohodninskih stopenj. Naša družba sodi med tiste, ki dosegajo najvišjo stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega v RS, in to predvsem zaradi visoke stopnje inovativnosti in znanja, ki je vloženo v razvoj in izdelavo naših izdelkov. S tem smo se uveljavili tudi znotraj skupine Sandoz in Novartis in dokazali, da se slovensko znanje in inovativnost lahko povsem enakovredno kosa z ostalimi deli skupine. Postali smo eden najpomembnejših razvojnih in proizvodnih centrov v Sandozu. Skoraj 40 % vseh zaposlenih ima višjo ali visoko izobrazbo, med njimi so številni z magisterijem in doktoratom znanosti. Pri pridobivanju novih razvojnih projektov nenehno tekmujemo z ostalimi razvojnimi centri v skupini. Tudi naša panoga se sooča z vse bolj zaostrenimi pogoji poslovanja, ki jih je svetovna finančna kriza še zaostrila. Obvladovanje in upravljanje stroškov poslovanja postaja vse pomembnejši dejavnik uspeha tudi v tej panogi. Ker je za panogo značilna visoka stopnja inovativnosti in znanja, na strošek dela ne gledamo le kot na eno od stroškovnih kategorij, temveč tudi in predvsem kot vlaganje v nenehen razvoj posameznikov in organizacije. Ob tem pa seveda ne moremo mimo dejstva, da je delo v RS med najvišje obremenjenimi s prispevki in davki, kar že zdaj resno zmanjšuje našo konkurenčnost in zmanjšuje možnosti pridobivanja novih razvojnih projektov, na katerih bo temeljil bodoči razvoj družbe. V izjemno konkurenčnem notranjem in zunanjem okolju, v katerem delujemo, so visoko motivirani in vrhunsko izobraženi kadri temelj našega uspeha. Morebitna uvedba dodatnih dohodninskih stopenj bo imela izrazito negativni učinek za veliko število naših sodelavcev, kar lahko pomembneje ogrozi nadaljevanje uspešnega razvoja družbe in posledično negativno vpliva tudi na število teh najproduktivnejših delovnih mest. Predlagamo, da Vlada svoje napore za obvladovanje krize in pripravo izhodne strategije usmeri na področja, ki bodo dejansko razvojno naravnana in ne popušča na področjih, ki so še kako pomembna za razvoj RS.

Vojmir Urlep

***

Vojko Čok, predsednik nadzornega sveta Banke Koper d.d.

Zgolj kot razmišljanje:

Krizo, tako v svetu kot doma, smo povzročili ljudje s svojim ravnanjem. Samo ljudje lahko krizno situacijo tudi saniramo. Ker pa smo organizirani na najrazličnejše načine (podjetja, lokalne, državne  in nedržavne institucije, institucije civilne družbe...), je prav, celo nujno, da vsak člen v družbi učinkovito in korektno opravlja svojo funkcijo. Če se omejim na udeležence Vrha slovenskega gospodarstva:

Predsednik države mora narediti vse, kar je v njegovi moči, da dvignemo raven družbenega dialoga tako po vsebini kot po obliki. Družbeni dialog je trajna vrednota,  žal pa je pri nas - še posebej v zadnjem času - degradiral na raven zmerjanja, namesto odprtega in kritičnega, a hkrati strpnega in korektnega razpravljanja. Za majhen narod in v sedanjih okoliščinah je to še posebej pomembno.

Predsednik vlade: Vlada mora še posebej v kritičnih časih delovati kredibilno. Zato pa je potrebno poleg zahtevnih, a razumnih ciljev, predstaviti tudi poti oz. sprejemati in izvajati  sprejemljive ukrepe za njihovo realizacijo. Vlada ni parlament, kjer vsak član lahko javno iznaša svoja stališča. To seveda ne pomeni, da na delovnih sestankih vlade ni soočanja različnih stališč, vendar je potrebno jasno ločiti javno nastopanje od delovnih soočanj. Vlada se mora zavedati, da izhod iz sedanje krize ni možen brez uspešnega dela poslovodne strukture, tako pri obvladovanju obstoječega poslovanja (predvsem prodaje, ki pa mora temeljiti na pravih proizvodih in storitvah) in še zlasti na zagotavljanju dolgoročnega razvoja. Zato je nujno, da vlada v okviru svojih pristojnosti oblikuje in vzdržuje družbeno okolje, ki bo predstavljalo nenadomestljiv temelj za uspešno delovanje poslovodne strukture. Sestavni del tega okolja je tudi vzdržna makroekonomska politika.

Poslovodna struktura: njena temeljna naloga je uspešno poslovanje podjetij. To je tudi nenadomestljiva podlaga za uspešno funkcioniranje družbe kot celote. Brez tega so vsa  druga poslanstva poslovodne strukture invalidna. Zato poslovodne strukture upravičeno pričakujejo ustrezno podporo od okolja, še posebej vlade. Seveda pa so uspešno tekoče poslovanje ter rast in razvoj podjetij njihova temeljna naloga, ki nikakor ne more biti podrejena nobeni drugi.

Prepričan sem, da je v delovanju vseh treh dejavnikov v duhu zapisanega še veliko (celo preveč) rezerv. Potrebno jih je takoj in trajno aktivirati! Mislim, da bi srečanje moralo potekati v tem duhu.

Vojko Čok

*** 

dr. Zoran Marinšek, direktor Inea d.o.o.

Iz naših 10 zahtev bi želel izpostaviti 2 sistemski nalogi v naši državi, najbolj pomembni za vzpostavitev objektivnih okvirov in možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva (in družbe) v tehnološko uspešno in konkurenčno državo z dolgoročnimi perspektivami in povezano kvaliteto življenja:

1. »bitka za tehnološki razvoj, inovativnost in novo dodano vrednost«:

Zajema naslednje najpomembnejše naloge:

-          Gradnja platforme potreb tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva

-          Spodbujanje povezovanja med podjetji za doseganje kritične mase v tehnologiji in poslovanju na globalnem trgu

-          Spodbujanje povezovanja raziskovalcev v gospodarstvu in javni raziskovalni sferi

-          Vzpostavitev ustreznih kriterijev uspešnosti in vrednot raziskovalcev v javni raziskovalni sferi, ki spodbujajo delo in omogočajo gradnjo uspešnih raziskovalnih karier raziskovalcev na raziskovalno-razvojnih projektih za potrebe gospodarstva

-          Spodbujanje poslovnih in drugih ne-tehničnih inovacij za hitrejši prenos in uspešnejše uveljavljanje tehnoloških rezultatov v prakso in na globalni trg

-          Sprememba državnega proračuna za leto 2010 in 2011 tako, da bodo ustrezno povečana sredstva za spodbujanje tehnološkega razvoja

2. »bitka za debirokratizacijo državne uprave in vzpostavitev države kot proaktivnega partnerja v programih tehnološkega razvoja Slovenije«

Na nobenem drugem področju ne poznam tolikšnega razkoraka med besedami – deklarativnostjo in dejanskim stanjem. Zato je nujno potrebno:

-          takojšnja uveljavitev bistveno poenostavljene metodologije za uveljavljanje zahtevkov za črpanje strukturnih sredstev oz. na programih državne pomoči

-          uveljavitev tako poenostavljene metodologije enotno za vse programe, ne glede na to, katera ministrstva ali agencije so pristojne

-          ločiti funkcijo finančne revizije izven postopka metodologije odobravanja in izplačevanja zahtevkov za črpanje; finančno revizijo izločiti iz urnika zahtevkov in jo izvajati v obliki običajnih periodičnih revizij poslovanja;

-          skrbnikom pogodb na pristojnih ministrstvih oz. agencijah dati vlogo skrbnika, ki kot predstavnik države – deležnika v programu tehnološkega razvoja Slovenije - sodeluje z izvajalcem s ciljem uspešne izvedbe projekta.

Spoštovani predsednik Vlade, želeli bi si, da bi te naloge uvrstili v strateški in operativni program vlade.

dr. Zoran Marinšek, direktor Inea d.o.o.

***

Anton Sedeljšak, direktor Sam d.o.o.

Sem direktor podjetja SAM d.o.o. Domžale, ki posluje od aprila 1991 leta. Na začetku poslovanja sem bil en mesec resnično »sam«, potem sem z razvojem podjetja zaposloval tudi nove sodelavce. Trenutno zaposlujemo 136  sodelavcev v petih trgovinah. Certifikat ISO smo pridobili že aprila 2000. Sem idejni oče skupine TOPDOM in do aprila 2005 tudi njen direktor.

Bil sem udeleženec zadnjega Vrha slovenskega gospodarstva, ki sem ga ocenil zelo pozitivno, žal se tokratnega ne morem udeležiti zaradi odsotnosti.

Imam pa nekaj POBUD za izboljšanje situacije, ki bi koristila vsem, ki delamo po zakonu in skrbimo, da razvijamo svoja podjetja.

1. Država mora izvajati popolno kontrolo plačevanja davkov na vseh področjih.

PRIMERI:

NI kontrole porekla blaga, ki je večkrat ukradeno ali dobavljeno brez dokumenta - računa in se ga vse več prodaja brez plačila DDV na raznih točkah, tudi od hiše do hiše.

PREMALO kontrole v lokalih, v trgovinah, pri obrtnikih, pri gradnji in adaptacijah …

KONTROLA je izredno enostavna, če jo bi želeli IZVAJATI.

Ko pridejo INŠPEKTORJI v lokal, v trgovino, na gradbišče, k obrtniku, ko ustavijo in pregledajo  transportna vozila … PREPROSTO zahtevajo DOBAVNICO - RAČUN za blago, pregledajo dokumente investitorja in izvajalca, prodajalca…

Država bi z doslednim izvajanjem KONTROLE lahko znatno povečala prihodke svoje blagajne in obenem znižala obremenitve delujočih podjetij.

Ponovno se govori, da bo država zvišala davke (NAMESTO, DA BI JIH DOSLEDNO IZTERJALA), kar je za državo OČITNO najbolj enostavno in bo posledično še zmanjšalo kupno moč prebivalstva ter še upočasnilo novo zaposlovanje.

DEJSTVO JE: Če bi vsi državljani in podjetja plačali vse davke, bi lahko DDV znižali vsaj za 3%, prihodki v blagajno pa bi se znatno povečali.

In drugo DEJSTVO JE: ČE se država ne bo pričela obnašati kot DOBER GOSPODAR, bo še tista peščica dobrih podjetij propadla. Podjetjem - delodajalcem NENEHNO predpisujejo nove obveze, ki jih moramo drago plačevati zraven že tako predrage države.

Anton Sedeljšak

***

Andrej Drapal, partner družbe Pristop d.o.o.

Perpektiva poslovno storitvenih dejavnosti

1.      Država je s svojimi zgledi naredila opazen napredek v utrjevanju zavesti, da ni pomembno kaj delaš, kako delaš, kaj so rezultati – samo, da je dosežena najnižja cena. Tega ni naredila samo z vztrajanjem na ceni kot ključnem merilu v postopkih javnega naročanja storitev, ampak tudi z drugimi zgledi. Podjetja se v odnosih z državo optimirajo na najnižjo ceno in so razbremenjena nalog inoviranja, razvoja kompetenc, razvoja kadrov. Ti so tako končno prepoznani kot nepotreben strošek. Ko je merilo najnižja cena, postane svet preprost in poceni, poslovanje pa razbremenjeno skrbi razvoja. Slovenija je v tej smeri res naredila velik korak naprej!

2.      Slovenija je dokazala, da se motijo tudi take institucije, kot je OECD. OECD povsem zmotno preusmerja pozornost svojih članic na področje netehnoloških inovacij in vloge države pri podpori netehnološkega inoviranja. Za okolje, ki v svoj sistem spodbud nima vgrajenih niti tehnoloških inovacij, je kontraproduktivno siliti v netehnološke inovacije. Navsezadnje predstavljata obe obliki inoviranja strošek, ki mora biti vgrajen v ceno. Zaradi tega podjetje, ki se ujame v zanko inoviranja, nujno izpade iz kriterija najnižje cene.

3.     Slovenija je dokazala, da je mogoče brez revolucije izničiti moč kapitala in moč znanja – ter da vizija 4 milijonov pridnih ročic ni utopija.

Andrej Drapal

***

Branko Kurbus, predsednik uprave Arcont d.d.

Spoštovani!

Pričakujemo, da boste na Vrhu gospodarstva predstavili Vladi naslednja stališča:

1.     minimalna plača 600 € neto

Vlada se ne sme odmakniti od reševanja tega zahtevka in prepustiti to le delojemalcem in sindikatom. Vlada je dovolila objavo izračuna minimalnih potrebnih življenjskih stroških 562 €. Ali je to bilo modro?

Kolika je po obstoječi metodi izračunana nova minimalna bruto plača? Čim prej potrebujemo ta podatek. V Sloveniji se ne moremo pogovarjati o neto, ko pa imamo bruto sistem in različne dohodninske lestvice. V podjetjih razumemo pobudo, da se z 430 € ne da preživeti. V našem podjetju imamo najnižjo plačo omejeno na 700 € bruto, tako da delavci ne zaslužijo pod 500 neto. Od 485 plač jih je 8 delavcev dobilo dodatek do 700 €.

2.     Zakon o razvojni pomoči Pomurju

Velika podjetja nimamo praktičnih možnosti, da bi lahko iz tega črpali sredstev. Razpisi so praviloma omejeni na mala in srednja podjetja, tako da izpademo že pri prijavi. Zraven ustvarjanja novih delovnih mest naj Vlada v Pomurju pomaga, da bomo obstoječa podjetja obdržala zaposlene! 70% davčna olajšava za investicije je res znižanje davčne osnove ustvarjenega dobička, vendar se sedaj podjetja borimo, da ne bomo poslovali z izgubo, ne pa da bi v tem času investirali.

3.     zaposlovanje v državni upravi

S težavo uspemo zaposlenim razlagati, da je gospodarska kriza in da ne uspemo pridobiti dela za vse zaposlene. Ob podatku, da je število zaposlenih v državni upravi v obdobju januar - september poraslo za preko 1800 delavcev, nam vzame vso moralo.

Predsednik uprave
ARCONT d.d.
Branko Kurbus

***

Danilo Anton RANC, direktor Lesne TIP d.d.

Konkretni predlogi uvedbe razvojnih prioritet za področje izkoriščanja in predelave  lesa v slovenski lesni industriji

Pri preprečevanju negativnih vplivov svetovne recesije na slovensko gospodarstvo je ena od priložnosti umestitev lesne industrije med prioritetne razvojne panoge slovenskega gospodarstva. V Sloveniji je bil potencial izkoriščanja lesa kot narodnega bogastva v preteklosti zanemarjen in prepuščen sam sebi, brez jasne vizije in razvojne strategije. V odnosu Vlade do tega dela gospodarstva je bil zapostavljen. Slovenija bi morala ta potencial bistveno bolje izkoristiti. Zato navajamo nekaj predlogov, ki bi pripomogli k boljši izkoriščenosti in konkurenčnosti tega potenciala: 

a)       Znižanje koncesnin izrecno za predelavo lesa v izdelke v slovenski lesni    industriji – v obliki subvencij za m3 predelanega lesa,

b)        Subvencije za predelavo žagarskih ostankov za proizvodnjo lesnih plošč –predelava reciklirnega lesa – uvedba modela kot to poznajo v sosednji Italiji – oblika podpore industriji predelave lesa v lesne plošče (znižanje emisij CO2 v ozračje, ponor CO2 v izdelkih, višja dodana vrednost izdelkov),

c)       Subvencije za predelavo manipulativnega lesa za lesne plošče,

d)       Glede na količino lesa kot naravnega bogastva v Sloveniji je nujno, da se lesna industrija in gozdarstvo uvrstita med nosilni gospodarski področji ter da se umestita v Strategijo razvoja Slovenije,

e)       Dejavnost gospodarjenja z gozdovi in lesom bi bilo potrebno umestiti v resor Ministrstva za gospodarstvo. S tem bi zagotovili večjo povezanost in sinergijo gozdarske dejavnosti      in predelave lesa v Sloveniji in poenotili strategijo lesarske in gozdarske dejavnosti z narodnogospodarskega vidika,

f)       Vzpostavitev regulative in vgraditev lesne industrije v razvojne prioritete, uvedba spodbujevalnih mehanizmov povečevanja nivoja predelave lesa in s tem zagotovitev rasti dodane vrednosti proizvodov iz lesa. Takšni mehanizmi bodo pospeševali industrijsko rabo lesa in omejevali kurjenje lesa brez nadzora – potrebna je delitev lesa (lesne biomase) na industrijski in energetsko uporabni,

g)       Omejitev gradnje megalomanskih kurilnic za energetsko porabo industrijsko uporabnega lesa, saj je bolj smiselna industrijska predelava v izdelke z višjo dodano vrednostjo in zagotavljanje in zaščita preko 23.000 delovnih mest v lesni industriji,

 h)      Uvajanje raznih tihih mehanizmov preprečevanja izvoza lesnih surovin brez dodane vrednosti in s tem zaščita slovenske lesne industrije, ki je nekoč že bila paradni konj slovenskega gospodarstva (zgledovanje po Avstriji, Italiji).

Navedena stališča oz. pobude je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji seji 21. aprila 2009 in jih podprla.

Uresničitev navedenih pobud je eden izmed nujnih ukrepov za preprečitev nadaljnjega propada slovenske lesno-predelovalne industrije, ki lahko s svojimi potenciali bistveno pripomore k zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Širše gledano lahko predelava lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot eden izmed ključnih dejavnikov, bistveno pripomore k zmanjševanju izpustov CO2 v ozračje, k čemur bodo morala v bližnji in daljni prihodnosti vse bolj težiti vsa nacionalna gospodarstva.

S spoštovanjem,                                                                         

Direktor Lesne TIP d.d.
Danilo Anton RANC

***

Štefan Kuzma, direktor EUREL d.o.o.

Predsednik je rekel, da sta danes najpomembnejši vprašanji: Zakon o  minimalni plači in pokojninska reforma. To ni res. Dolgoročno  to drži za pokojninsko reformo,  ne pa kratkoročno. Potrebni so hitri ukrepi za vzpostavitev konkurenčnosti gospodarstva, ker je slovenska industrija čedalje bolj nekonkurenčna. Najpomembnejše vprašanje sedanjosti je, kako ustvariti čim več novih delovnih mest v gospodarstvu, ki bodo dajala dovolj novo ustvarjene vrednosti (ne dodane, nove) za dostojne plače in takojšnja razbremenitev gospodarstva.

1.      Prvi in najučinkovitejši ukrep je drastično zmanjšanje javnega sektorja, več kot 15% in znižanje plač v javnem sektorju ter zmanjšanje druge javne porabe. Tu so največje rezerve.  Famozno krilatico o  nesorazmerju plač si je izmislil javni sektor. O nesorazmerju naj odloča realni sektor, ki živi javnega. Narediti red v pogodbenem delu, dobaviteljskih verigah in delu na črno. Tega je ogromno in mnogi bogatijo na ta način. Dopuste v javnem sektorju drastično zmanjšati na nivo realnega sektorja. Danes je nekaj vreden  samo  strokovnjak v javnem sektorju, tisti v gospodarstvu pa so samo tretje razredni delavci.

2.      Znižati obdavčitev najnižjih plač s ciljem povečanja neto izplačil.

3.      Eno ključnih vprašanj je maksimalno podpreti razvoj novih izdelkov in tehnologij ter investicij v nove izdelke in tehnologije ter ustvarjanje lastnih blagovnih znamk. Inovacije in še enkrat inovacije!

4.      Spremeniti zakon o delovnih razmerjih s ciljem večje fleksibilnosti pri odpuščanju in zaposlovanju.

5.      Prenehati z zadolževanje države na račun bodočih rodov, ker se ne ve, na kakšen način in če sploh bodo dolg lahko vračali, poleg tega, da bodo morali živeti sebe in takratne številne upokojence.

6.      Ohraniti je potrebno proizvodna delovna mesta (s posodabljanjem), tudi  nižje plačana. Z ukinitvijo teh bo izginila tudi večina sedaj dobro plačanih storitev, ki živijo na račun prvih. Z oderuškimi cenami molzejo  tiste, ki delamo v proizvodnih dejavnostih. V Nemčiji obstaja tihi dogovor, da se proizvodnja ne seli več drugam. Brez proizvodnje ni storitev, vsaj večine ne!

7.      Kupca in nove trge je možno dobiti samo z dobrim izdelkom ali/in storitvijo. Dober in konkurenčen izdelek prej ali slej najde kupca. Včerajšnjih izdelkov jutri ne bo možno prodati.

8.      Šolski sistem spremeniti in šolati samo to, kar potrebujemo. Znanje, ki ne koristi nikomur, ni znanje. Naš šolski sistem je takšen, kot da nimamo nobene prihodnosti. Izobražujemo to česar ne rabimo, potem se pa čudimo, če mladina nima služb. Na ta način jih tudi ne bo imela.

9.      Bančni sistem naj bo podpora gospodarstvu, ne njegova pijavka.

10.  Razbremeniti tudi plače tehničnih strokovnjakov.

Nujne so ustrezne akcije Vlade!

Štefan Kuzma, direktor EUREL, d.o.o.

***

Rade Mijatović, predsednik uprave Valkarton d.d.

Spoštovani,

V spremenjenih tržnih razmerah, povzročenih s svetovno ekonomsko krizo, so gospodarske družbe soočene z velikimi problemi, kot so padec obsega, cen, zaostreni pogoji financiranja in ne najbolj posrečene poteze države za blažitev posledic. Danes se srečujemo še z nerealnimi zahtevami sindikatov za povišanje minimalnih plač v omenjenih razmerah. Samo ukrepi za blažitev situacije in vzdrževanje sociale niso dovolj. Država bi morala zmanjšati proračunsko porabo (racionalnejše obnašanje), razbremeniti gospodarstvo določenih davčnih obremenitev (tudi davek na izplačane plače), zagotoviti lažje in rahlo cenejše financiranje gospodarskih družb (največji problem so banke v državni lasti) ter izboljšati likvidnost. Prav tako je potrebno izpeljati reforme, ki se leta in leta samo načrtujejo. Ni dovolj se samo pogovarjati o potrebnih potezah, potrebno jih je udejanjati.

mag. Radenko Mijatović
Predsednik uprave