Vrh slovenskega gospodarstva

Uradni nagovor predsednika GZS, mag. Sama Hribarja Miliča


6. Vrh slovenskega gospodarstva, 24.10.2011



mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS
Uradni nagovor predsednika Gospodarske zbornice Slovenije

Spoštovane direktorice, direktorji, predsedniki in člani uprav slovenskih podjetij, gospe in gospodje!

Prisrčno pozdravljeni na 6. vrhu slovenskega gospodarstva. Prišli smo v velikem številu, z vseh koncev Slovenije in iz vseh dejavnosti. Prišli so tudi predstavniki dosedanjih in novih političnih strank, dobrodošli. Tukaj so tudi naši socialni partnerji, dobrodošli. In seveda, predstavniki medijev, upam, da boste danes imeli odlične pogoje za vaše delo. Da boste prenesli duh in sporočilo slovenskega gopodarstva - gospodarstveniki smo zaskrbljeni za usodo Slovenije, vemo, kaj gre narobe in verjamemo, da zmoremo spremeniti Slovenijo v uspešno državo – kjer bodo ljudje zadovoljni, gospodarstvo pa konkurenčno in stabilno.

Gospodarstveniki smo pomemben in kot se vidi iz današnjega srečanja, aktivni del rešitve. Zato želimo, da bi bila v predvolilnem času, v strankarskih programih in pozneje v zakonih in drugih ukrepih nove vlade, prava vprašanja in pravi odgovori.

Današnji vrh bo potekal tako, da bomo v prvem delu srečanja, v dobrih dveh urah gospodarstveniki spregovorili o svojih težavah, o vzrokih za njih in predstavili predloge, kako iz njih. Že dober mesec potekajo številna srečanja gospodarstvenikov po regijah in panogah, kjer analizirajo naše razmere in iščejo rešitve. Vse to smo povzeli v gradivu Poziv gospodarstva slovenski politiki.Gradivo je seveda osnova za nadaljnjo razpravo, hkrati pa tudi zelo konkretno, saj na primer jasno izpostavlja14 konkretnih zakonov, ki naj se takoj znajdejo v proceduri, izpostavlja vrsto drugih pomembnih prioritet, opozarja tudi na takšne zahteve kot je na primer zahteva po drugačni sestavi vlade in vlogi gospodarskega ministra…Seveda pa bodo gospodarstveniki svoje poglede danes tudi neposredno predstavili.

Temeljna izhodišča bodo predstavili člani letos na novo ustanovljenega Predsedstva GZS, ugledni gospodarstveniki, ki si zagotovo zaslužijo, da jim politika pozorno prisluhne.

V drugem delu srečanja, pa bomo za komentar naših misli in stališč poprosili tudi predstavnike političnih strank. Že sedaj vas prosim, spoštovani politiki, da predvsem komentirate to, kar predlagamo, kajti za predstavitev vaših programov in stališč, za kritiziranje programov in ravnanj vaših političnih nasprotnikov boste imeli v prihodnjem mesecu več kot dovolj priložnosti in pozornosti. Kajti priznati moramo, da so se razmere v zadnjem mesecu v Sloveniji izjemno spremenile. Če je še pred padcem vlade kazalo, da smo v Sloveniji izgubili (za)upanje v politiko, da bo abstinenca na volitvah zmagala pred pozitivnimi programi, pa je vstop novih gibanj in strank prinesel nov veter v Slovenijo. Državljanom in državljankam ni vseeno, kaj bo z nami jutri.

In kakšna bo naša prihodnost, skrbi tudi nas gospodarstvenike, ki nosimo za to veliko odgovornost - saj kot je dejal Ludwig Erhart - najboljša socialna država je tista, ki zagotavlja dovolj konkurenčnih delovnih mest. Da pa bomo ustvarjali dovolj konkurenčnih delovnih mest, da bodo državljani lahko dostojno živeli, da bodo lahko doma, ne pa nekje v tujini, realizirali svoje talente in ambicije, moramo marsikaj spremeniti.

Spoštovane gospe in gospodje, tako kot je šlo do sedaj, ne more več iti. V Sloveniji je razvoj prepočasen, ne ustvarjamo dovolj delovnih mest, konkurenčnost obstoječih pa upada. Za naše tekoče poslovanje se iz dneva v dan zadolžujemo - na račun prihodnjih let in prihodnjih generacij. Prav včeraj so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave, po kateri smo v Sloveniji med najbolj pesimističnimi, ko gre za prihodnost gospodarstva. In žal to oceno potrjujejotudi ankete med gospodarstveniki, ki jih opravljamo na GZS. Zaskrbljenost narašča, predvsem pa smo zaskrbljeni, ker nimamo prave strategije za nov gospodarski razvoj. Ki bi temeljila na realnih predpostavkah, usklajenem in profesionalnem delovanju celotnega institucionalnega okolja in podpori vseh ključnih deležnikov, politikov, sindikatov, civilne družbe, medijev za konkretne programe.

Za to, da bomo zagnali nov gospodarski razvoj, potrebujemo številne spremembe. Katere vse, bomo slišali v naslednjih urah, zajeli smo jih tudi v gradivu. Vendar pa sprememb ne bo, če ne bomo dosegli podpore zanje.Podporo pa lahko zagotovi le ustrezno zaupanje - med politiki, med poslovnimi partnerji, med socialnimi partnerji, med generacijami. In predpogoj za zaupanje je vladavina prava, delovanje vseh institucij pravne države.Kot temelj demokracije in predpogoj za tržno gospodarstvo. Tako gospodarstveniki kot številni drugi pa v Sloveniji nedelovanje pravne države postavljajo v ospredje težav, ki jih imamo. Tudi gospodarstveniki bomo morali izboljšati, (nekateri kar spremeniti!) svoje delovanje - z doslednim spoštovanjem kodeksov etičnega poslovanja, kolektivnih pogodb in načel družbeno odgovornega ravnanja. Za to smo danes, neposredno pred začetkom 6. Vrha, z Združenjem Managerjev sopodpisali Zavezo za uspešno prihodnost.

Slovenija zmore ponovno do hitre gospodarske rasti.Mi preprosto moramo racionalizirati svoje poslovanje. S profesionalizacijo in reorganizacijo celotnega sistema javnega sektorja bi zmogli podoben obseg storitev zagotavljati z bistveno manjšim deležem javne porabe. Menimo, da bi morali v naslednjih letih porabiti največ 42% BDP. Še leta 2007 smo za celoten javni sektor porabili manj kot 14,6 milijarde €, letos se bomo približali 18 milijardam ali jih celo presegli. Tudi državo bo potrebno menedžersko prestrukturirati. Prav vsak del javnega sektorja je moč, tako kot to delamo vpodjetjih, izboljšati in racionalizirati v poslovanju. In seveda, s spremembami in reformami ustvariti take pogoje za poslovanje, ki bodo stimulirali ljudi za podjetništvo, podjetja za razvoj in tuje investitorje, da bodo prišli s svojimi projekti k nam, ker se jim to izplača. O tem danes lahko le sanjamo, ampak, zakaj sanj ne bi uresničili. Konec koncev, v Sloveniji imamo še vedno številna uspešna podjetja, mednarodno konkurenčna, z visoko dodano vrednostjo. In tistim ki so najbolj črnogledi, le povejmo, da vse le ni tako brezizhodno, saj slovensko gospodarstvo v izvozu ustvari več kot 30% svojih prihodkov, da npr. na prebivalca izvozimo več kot 4 krat več kot v Grčiji, da živimo v državi, kjer so socialne razlike še vedno med najmanjšimi na svetu – npr. po GINI koeficientu. Celih 13 let smo rasli za 2% hitreje kot povprečje EU (in le tri leta na račun pretiranega zadolževanja vtujini).

Spoštovane gospe in gospodje.

Gospodarstveniki sprejemamo zavezo, da bomo razvijali Slovenijo v smeri sodobne, demokratične in poslovno uspešne družbe. To bomo delali na družbeno odgovoren in etično pošten način. Vendar pa pri tem terjamo tudi ustrezno delovanje države. Ki bo vzpodbujala gospodarski razvoj, ki bo delovala transparentno in v skladu z zakoni in ki bo porabila manj kot je do sedaj – tako da bomo lahko rekli, da v Sloveniji živimo v skladu s svojimi možnostmi in da ustvarjamo tudi prave pogoje za razvoj. Mislimo, da je čas, da tudi politiki in socialni partnerji stopimo skupaj in skupaj pripravimo skupno zavezo državljanov in državljank Slovenije za boljšo prihodnost. Ker ima Slovenija prihodnost le kot gospodarsko uspešna država. Zato morajo odgovori na gospodarska vprašanja dobiti prioriteto v političnih programih, gospodarski razvoj, racionalno poslovanje države, reforme in vladavina prava pa morajo postati ključne teme v vzpostavljanju nove razvojne perspektive Slovenije.


Avtor: mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.