Vrh slovenskega gospodarstva

    Podprite Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo


    Ustavimo negativne trende v Sloveniji!

    Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo je podpisalo že več kot 650 gospodarstvenikov.

    Vabimo vas, da ga podpišete tudi vi!
    (obrazec je objavljen na koncu prispevka)

    V Sloveniji vladajo nezaupanje, pesimizem in splošna pasivnost, zato nujno potrebujemo hitre, učinkovite in pozitivne spremembe.

    Za nujne spremembe ni ustrezne klime. Kot da se Slovenija še ni zares odločila, da je njen glavni cilj uspešen izhod iz krize. Kot da je nekaterim zmanjkalo upanja in moči za optimizem.

    Zato smo slovenski gospodarstveniki pripravili »Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo«, s temeljnimi zahtevami za izhod iz krize, ki jih moramo takoj uresničiti, če se želimo vrniti na pot uspešnega razvoja.

    Nihče ne more sam pripraviti izhoda iz krize. Skupaj z nami in našimi predlogi pa Slovenijo lahko popeljemo iz nje.

     

    Zavzemamo se za:

     

    1. Pravno državo

    Gospodarstvo potrebuje pravosodni sistem, ki bo hitro in pravično zajezil plačilno nedisciplino, reševal gospodarske spore  in zagotovil učinkovit pregon gospodarskega kriminala.

    S tem bodo zagotovljeni osnovni pogoji za normalno poslovanje podjetij in povrnitev zaupanja v poslovne odnose.

    Pravna država in razvito gospodarstvo sta v medsebojni odvisnosti in delujeta z roko v roki. 

     

    2. Boljše poslovno okolje

    Podjetja potrebujejo stabilno poslovno okolje: spodbudno davčno politiko, odpravo administrativnih ovir, hitre in učinkovite upravne postopke, fleksibilni trg dela in celovito reformo pokojninskega sistema.

    Upadanje Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti lahko ustavimo in obrnemo le s konkurenčnejšim poslovnim okoljem.

     

    3. Nov razvojni zagon

    Gospodarstvo potrebuje strateško, odločno in sistematično državno podporo novim investicijam, inovacijam, znanju in raziskavam. Družba znanja v globaliziranem svetu prinaša nova kakovostna delovna mesta in s tem večjo socialno stabilnost države in vsakega posameznika.

    Podpiramo varčevanje. Vendar bomo socialno stabilnost in nova delovna mesta lahko ustvarili le z ukrepi za rast gospodarstva.

     

    4. Odločno podporo izvozu

    Slovenija potrebuje konkurenčno izvozno gospodarstvo. Okrepiti moramo blagovno znamko Made in Slovenia. Povečati moramo mednarodno povezanost gospodarstva s konkretnimi razvojnimi spodbudami, programi in fleksibilnejšim viznim režimom za tuje poslovne partnerje. Le tako bomo olajšali in okrepili prodor naših podjetij na tuje trge.

    Močnejša slovenska podjetja na globalnem trgu so nujna za izhod iz krize. Zmaga doma ne bo dovolj.

     

    Podpisano pismo podpore pošljite po pošti na naslov Gospodarska zbornica Slovenije, InfoCenter, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, po e-pošti na info@gzs.si ali po faksu 01 5898 200 ali izpolnite spodnji elektronski obrazec.

    Pripeti dokumenti

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.