Vrh slovenskega gospodarstva

Posnetek dogodka

Podjetje Murexin iz Puconcev je na javni dobrodelni dražbi bele majice Tadeja Pogačarja s Tour de France ponudilo največ, 6.000 €. S tem je Pogačarjeva bela majica v njihovi lasti. Čestitamo. Prav tako čestitamo kolesarskemu društvu Rog, ki bo prejelo ta sredstva in jih namenilo mladinskemu pogonu kolesarjev za njihov nadaljnji trening in razvoj.

ZMAGOVALCI TUDI PO KRIZI

17. december 2020 ob 17. uri – video konferenca

 

Program

17.00 - 17.10 Uvodni pozdrav in predstavitev konference
17.10 - 17.20 SLOVENIJA NA POTI K DRUŽBI 5.0
Boštjan Gorjup, predsednik GZS
17.20 - 17.30 ZA USPEŠNO SLOVENIJO
Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša (tbc)
17.30 - 17.50 ADAPT, OVERCOME, AND WIN AS ONE
Robyn Benincasa - življenjepis

(Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.)
17.50 - 18.30 Okrogla miza – SLOVENIJA 5.0 – KAKO DOHITETI RAZVITO EU – zakaj so nekateri v Sloveniji že uspeli dohiteti najrazvitejše in kaj se lahko od njih naučimo

Sodelujejo:
  • Sara Čučnik, ebm-papst Slovenija
  • prof. dr. Polona Domadenik, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Andrej Božič, BB Consulting
  • prof. dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani
Moderator: dr. Aleš Ugovšek, GZS
18.30 - 19.10 Okrogla miza: SLOVENIJA 5.0 – akcijski načrt za družbo trajnostnega razvoja – odzivi gospodarstva in ministrstev

Sodelujejo:
  • Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager
  • Branko Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije
  • Blaž Brodnjak, predsednik AmCham Slovenija
  • Zdravko Počivalšek, minister, MGRT
  • Janez Cigler Kralj, minister, MDDSZ
  • Andrej Vizjak, minister, MOP
Moderator: Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS
19.10 - 19.30 Pogovor s ŠAMPIONOM: Kako uspeti
Tadej Pogačar - Dražba

19.30 Zaključek konference

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.