Vrh slovenskega gospodarstva

    Nagovor predsednika GZS Boštjana Gorjupa

    Vrh slovenskega gospodarstva

    Brdo pri Kranju, 28. 11 .2018

    Spoštovani ministri, cenjeni gostje in gospodarstveniki lepo pozdravljeni! Slovensko gospodarstvo je v preteklih letih naredilo velik preskok. Iz akutnega bolnika evropske Unije se je razvilo v eno izmed zvezd gospodarske učinkovitosti. Vlaganje v razvoj in nove trge, v ljudi in njihove kompetence je v nekaj letih obrodilo sadove. Že peto leto zapored dosegamo nadpovprečno rast – v povprečju preko 4%, kakršna bo dosežena tudi v letošnjem letu. Povečali smo dobičkonosnost poslovanja, dodano vrednost, izvoz, število zaposlenih. Izboljšalo se je sodelovanje znanosti in gospodarstva, ki ga podpira tudi država s strategijo in programi pametne specializacije. Povečal se je priliv tujih investitorjev, saj so v državo prišla številna mednarodno uveljavljena in uspešna podjetja, ki v pogojih za poslovanje v Sloveniji vidijo priložnost za razvoj svojih poslov.

    Vendar pa nas uspehi ne smejo uspavati. Einstein je že opozoril, da je Življenje kot voziti kolo, če želimo ohraniti ravnotežje, se moramo ves čas premikati. Prilagajati sebe in podjetja spremembam, ki se vsak dan dogajajo na našem planetu.

    Lani smo na vrhu gospodarstva postavili zelo ambiciozne cilje, ki bi jih radi dosegli do leta 2025: 60.000 EUR povprečne dodane vrednosti, 50 milijard izvoza, 2.300 povprečne plače na zaposlenega. Univerzalnega recepta, kako doseči gospodarsko odličnost ni. Na koncu mora vsako podjetje samo ugotoviti, kakšne ukrepe in spremembe mora izpeljati, da bo zmoglo doseči svoje cilje. Ali kot je nekoč rekel Michael Jordan, skrivnost uspeha leži v vsakdanjem trdem delu. Tudi država Slovenija ne more pri svojih strateških ukrepih kopirati tujih praks. Seveda pa se iz primerov drugih lahko veliko naučimo. In lažje pripravimo »formulo«, ki nas bo pripeljala do hitrejšega razvoja.

    V preteklih mesecih smo analizirali pogoje poslovanja znotraj vrste držav Evropske unije in sveta. Kaj delajo tako dobro na Danskem ali v Južni Koreji, zakaj se dobro razvija Poljska, Bolgarija pa ne itd. Vse skupaj smo primerjali razmerami pri nas, pri tem smo uporabili tudi nekatere uveljavljene mednarodne primerjave in lestvice, kot jih pripravljajo v Global Competitiveness Report (World Economic Forum) ter World Competitiveness ranking report (IMD Lausanne). Slovenija je v zadnjih letih na teh lestvicah napredovala, na nekaterih področjih smo v samem svetovnem vrhu, obstoje pa še področja, kjer še zelo zaostajamo. Zato smo za letošnji Vrh pripravili predloge – za nas, v podjetjih in za naše okolje, za Vlado in naše socialne partnerje – na tistih področjih, kjer najbolj zaostajamo za najuspešnejšimi.

    Vse predlagane ukrepe bomo predstavili ustreznim vladnim ekipam in socialnim partnerjem, znotraj GZS pa bomo organizirali partnerstva in aktivnosti, s katerimi bomo tudi sami neposredno prispevali delež k približevanju visokim razvojnim ciljem. Nekdo nas je vprašal, naše panoge pa ni med predlaganimi področji, ali to pomeni, da se nas je zbornica odrekla? Seveda ne, na Vrhu bomo izpostavili tiste točke, kjer smo šibki kot celota. Še naprej pa se bomo s konkretnimi predlogi in dejanji zavzemali, za razvoj slehernega člana GZS. Ne le, ker skupaj lahko uveljavimo več, temveč tudi zato, ker le skupaj lahko zagotovimo, da bo Slovenija res postala zgodba o uspehu.

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.