Gospodarstveniki na Vrhu slovenskega gospodarstva podprli Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo
Brdo pri Kranju, 14. november 2012 – Prek 450 gospodarstvenikov, ministrov, poslancev ter predstavnikov drugih socialnih partnerjev in organizacij je na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala GZS, razpravljalo o skrajno resnih gospodarskih in družbenih razmerah v Sloveniji. Gospodarstveniki so podprli Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, ki ga je predstavila GZS, ter nabor konkretnih kratkoročnih ukrepov, ki jih lahko Vlada sprejme že v naslednjih mesecih. Poziv lahko gospodarstveniki od danes naprej podprejo prek različnih komunikacijskih kanalov GZS.
Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma izpostavil nekatere na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva podane pobude, ki so bile v zadnjem letu uresničene. Tako je GZS med drugim dosegla neomejeno 40-odstotno investicijsko olajšavo ter povišanje olajšave za raziskave in razvoj iz 40% na 100%. Dosegla je odpravo 120 dnevnega plačilnega roka, odpravo bistvenih vrzeli v ureditvi obveznega večstranskega pobota ter dodatno odpravo administrativnih bremen. Uspešna je bila tudi pri odpravi omejitve uveljavljanja pravice do odbitka DDV, če dobavitelju v predpisanem roku niso plačali, niti ga niso prijavili v sistem obveznih pobotov. Vendar pa vse to po prepričanju predsednika GZS ni dovolj, saj v Sloveniji vedno bolj vladajo nezaupanje, pesimizem in splošna pasivnost, »česar si v razmerah konstantnega upadanja konkurenčnosti in investicij, velike zadolženosti, plačilne nediscipline in visoke brezposelnosti preprosto ne moremo privoščiti. Varčevanje je nujno in neizbežno, a ni dovolj. Ne podcenjujem izjemnega pomena sanacije bank in upravljanje državnega premoženja. A tudi to ni dovolj za razvojni preboj, za katerega potrebujemo cel niz konkretnih, hitrih, odločnih, tako malih kot velikih korakov.«
Zato so slovenski gospodarstveniki pripravili »Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo«, ki od celotne politike zahteva ukrepe na štirih področjih - pravni državi, boljšem poslovnem okolju, novem razvojnem zagonu in odločni podpori izvozu. Ta poziv lahko od danes naprej poslovneži podpišejo na spletni strani GZS, lahko pa ga podpišejo tudi prek različnih drugih komunikacijskih kanalov GZS. Za vsa štiri navedena področja iz poziva je GZS pripravila konkretne in v kratkem času uresničljive ukrepe, ki jih gospodarstvo zahteva od slovenske politike. Kot je dejal Hribar Milič, »na ta način gospodarstveniki prevzemamo ne le strateško, ampak tudi akcijsko odgovornost, da po svojih najboljših močeh dodatno pripomoremo k pametnim gospodarskim odločitvam za izhod iz krize«.
Svoj pogled na sedanje razmere je predstavil predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant, ki jedejal, da je situacija zelo resna, »če se moramo kot državljani veseliti, da se naša država zadolži v ZDA po 5,5 % obrestni meri. To je zelo žalostna situacija.« Velik del problemov je po Virantovih besedah interne narave, zato je potrebno odpraviti ključne vzroke in sprejeti ukrepe. Velik del krivde nosi tudi institut referendumov, zaradi katerih vlada ne more prevzeti polne odgovornosti in delovati konsistentno. Zavedal se je, da gospodarstvo od politike pričakuje predvsem zagotovitev politične stabilnosti, ukrepe za sanacijo bank, stabilizacijo javnih financ, privatizacijo državnega premoženja, pokojninsko reformo ter reformo trga dela. Pri vsem tem bosta ključna naslednja dva meseca, saj je v obravnavi proračun.
Sledila je razprava na štirih ključnih področjih, za katere se gospodarstvo zavzema. Glede pravne države je Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike povedala, da morata pravna država in zdrava ekonomija delovati z roko v roki. »Pri nas je ta soodvisnost kritično opešala. Pomeniti bi morala pravno varnost upnikov, predstavljati bi jo morale učinkovite institucije. Pomeniti bi morala pravosodni sistem«, ki ščiti spoštovanje zakonov, red in poštenost, ko prihaja do gospodarskega kriminala, poštenost in učinkovitost pri vodenju insolvenčnih postopkov. »Če za koga, za gospodarstvo velja, da prepozna pravica ni pravica, ker podjetje in DM prej ugasnejo«. Pravna država mora biti zaveza vseh pristojnih, da je zakonodaja pametna, stabilna, predvidljiva in ne odbija domačega in tujega kapitala.
Ukrepe za boljše poslovno okolje sta predstavila Cvetana Rijavec in Zdenko Počivalšek. Predsednica uprave in generalna direktorica Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec je izrazila prepričanje, da slovenska zakonodaja ni tako zelo pomanjkljiva, saj je večina usklajena z evropskim pravnim redom. »Smo pa pri vpeljevanju evropskega pravnega reda preveč pridni - kot da rabimo potrdilo, da smo res najboljši. Pričakujemo, da bodo novi zakonski in podzakonski akti razumljivi, transparentni in usklajeni s stroko.« Zgledovati se je smiselno po dobrih praksah drugih držav, to prilagajati tudi zmožnostim naše države. Gospodarstvo pričakuje, da ga bo politika vprašala za mnenje že v fazi priprave. Pričakuje manj birokracije, več posluha za življenje, več zaupanja. Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia je opozoril na odvisnost gospodarstva, ki je vpeto v globalno tržišče, od delovno pravne zakonodaje. Glede na to, da ta niti znotraj podjetja niti med podjetji ne omogoča fleksibilnosti, ne bomo na nobenem trgu naredili koraka naprej. »Dobrega delavca delodajalec nikoli ne bo odpustil. Zato naj bo zakonodaja prožna in varna«.
Ukrepe za nov razvojni zagon sta predstavila Stojan Petrič in Iztok Seljak. Kot je dejal Stojan Petrič, predsednik koncerna Kolektor, se je recesija kot posledica gospodarske rasti, ki smo jo napovedali lani, uresničila, napovedi za 2013 se poslabšujejo. Gospodarstvo »rabi z novo strategijo gorivo za nov zagon in nove razvojne investicije«; državna blagajna je prazna, gospodarstvo ne pristaja na zvišanje davkov in prispevkov v škodo gospodarskih družb. Vprašanje slabe konkurenčnosti v stroških dela kot v povečanju finančnih stroškov nam kaže slabo sliko. Gospodarstvo potrebuje kredite za nov zagon projektov. SID banka mora naprej izvajati svoje poslanstvo. Ubobožanemu gradbeništvu naj država pomaga takoj. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie je dodal, da se vsi zavedamo nujne potrebe prehoda v gospodarsko rast. Izpostavil je nujnost usmeritve v zelena javna naročila, povečavo investicij v energetsko obnovo stavb ter usmerjenost v velike infrastrukturne projekte. Opozoril je, da je treba rušiti izjemne administrativne ovire, ki si jih sami postavljamo pri črpanju evropskih sredstev, saj »sami sebi predstavljamo največjo zavoro«.
Gospodarstveniki se zavzemajo tudi za odločno podporo izvozu. Ključne ukrepe je predstavila Tatjana Fink, predsednica uprave Trimo. Po njenih besedah se morajo slovenska podjetja v svetovni tekmi dokazovati s kvaliteto, konkurenčnimi cenami in vedno novimi izzivi. Potrebujejo jasno in ambiciozno razvojno strategijo, ki bo povezovala, spodbujala, predstavljala in odpirala vrata slovenskim podjetjem. Nujne so drznejše, inovativne rešitve. Pozornost je treba posvetiti omogočanju fleksibilnejšega viznega režima za tuje poslovneže, dodatni okrepitvi vloge SID banke, spodbujati skupne nastope slovenskih podjetij v tujini. Zagotoviti je treba tudi ambicioznejšo predstavitev turizma.
Na konkretne predloge ukrepov so se v nadaljevanju odzvali ministri. Mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudaril, da je bil s predlaganimi konkretnimi ukrepi gospodarstva v bistvu definiran 4. paket za vzpodbujanje gospodarstva in dodal, da sta na zadnjem sestanku s predsednikom GZS dorekla sistem, kako te predloge transponirati v užiten pravni jezik znotraj zakonov in podzakonskih aktov. Izpostavil je nujnost »smelih, odgovornih odločitev brez blokad«.
Minister mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialno zadeve je povedal, da želi skozi delovno pravno zakonodajo delodajalce prepričati, da lahko prilagajajo število zaposlenih potrebam in poslu, ki ga imajo. Vendar pa bodo nekoliko stimulirali delodajalce k zaposlovanju za nedoločen čas in malo destimulirali zaposlovanje za določen čas. Glede usposabljanja in zaposlovanja mladih je dejal, da je kadrovska politika pomembna razvojna politika slehernega podjetja.
Dr. Gregor Virant je ocenil, da je velika večina današnjih predlogov gospodarstva v skladu s tistim, o čemer razmišljajo v parlamentu in v vladi. Izpostavil je zahtevo po managiranja sodstva po managerskih principih in dejal, da v zvezi s tem obstaja dilema, ali iti v tako spremembo s tveganjem, da se bo sodstvo temu uprlo, ali pa ohraniti normalne odnose s sodstvom. Glede administrativnih ovir je po njegovem prepričanju mogoče narediti izjemne premike brez proračunskega denarja.
Minister za kmetijstvo in okolje, Franc Bogovič se je strinjal, da je slovenski prostor preveč reguliran, organizacijsko prerazpršen, da so bile številne zaveze EU sprejete preveč nekritično in je sedaj obveznosti treba izpolniti. Obljubil je, da bo skušal postaviti boljšo organizacijo sistema, v zvezi z Naturo 2000 pa je izpostavil nujnost pogajanja z Evropsko komisijo, da njena širitev ne bo ovira za razvoj.
Dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje in javno upravo je zatrdil, da so pripravljeni trije sklopi reform - na področju pravosodja, javnega sektorja in stečajne zakonodaje. Sicer pa je ključnega pomena dogovarjanje in sodelovanje ter pozitiven pristop k reševanju problemov.
Dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je povedal, da potrebujemo strateško telo, ki bo postavilo prioritete za področje raziskav in razvoja. Podprl je večja vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer pa morajo biti po njegovem mnenju cilj rezultati vlaganj, ne pa delež vlaganj glede na BDP. Strinjal se je z usmeritvijo k visokim tehnologijam.
Po besedah Ljuba Žnidarja, državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, se na ministrstvu jasno zavedajo pomena investicijskega zagona za gospodarstvo in državo. Po njegovih besedah naj bi bili v segmentu neposrednih finančnih vzpodbud vidni pozitivni kazalci v predlogu proračuna. Napovedal je tudi odpravo nekaterih administrativnih ovir pri ureditvi prostorske zakonodaje in pridobivanju gradbenih dovoljenj.
Kot je ob zaključku Vrh povzel predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, »so gospodarstvenik danes enoglasno podprli Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, ker verjamemo vanjo, ker zaupamo svojim sposobnostim, ker šegojimoambicije in visoka pričakovanja. Pričakovanja, da bomo živeli bolje, da bomo zagotovili konkurenčnost gospodarstva in stabilno socialno državo.« Pri tem je poudaril pomen sodelovanja, prepričevanja in sprejemanja kompromisov za sprejem potrebnih sprememb. Zato je današnji poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo simbolna podpora vsem, ki želijo in so pripravljeni stvari zares spreminjati na bolje. Poziv je tudi opomin tistim, ki so svoje cilje in prioritete delovanja zastavili drugače.Hribar Milič je poudaril, da je ključnega pomena, da se o bistvenih vsebinah vsi deležniki poenotijo, saj, kot je dejal »nenazadnje tudi življenje v državi zahteva zelo jasne normative za sobivanje inše bolj spoštovanje teh normativov. Ni naključje, da smo na vrh našega poziva postavili prav pravno državo«.
Na naslednjem Vrhu, ki bo predvidoma spomladi, bomo ocenili, kako so bili konkretni, merljivi predlogi gospodarstva do tedaj upoštevani. Zato se bomo potrudili, da bodo poziv gospodarstva slišali vsi deležniki, politika, sindikati, strokovne in splošne javnosti ter ga razumeli kot poziv za uspešno Slovenijo, kjer »uspeh razumemo kot uspešno in konkurenčno gospodarstvo, ki zagotavlja dovolj delovnih mest in dovolj za kvalitetno in stabilno socialno državo.«
Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje
Sporočilo medijem
Pripeti dokumenti
Avtor: GZS