Vrh slovenskega gospodarstva

Realna izhodišča Slovenije za globalno tekmo


Medtem ko dosežena raven produktivnosti (BDP/preb) po kupni moči zaostaja za EU 27 za dobrih deset odstotkov, produktivnost gospodarstva (DV/zap) po razpoložljivih po-datkih za leto 2007 zaostaja za EU 27 in primerljivimi dr-žavami EU za 40 do 60 odstotkov, različno po panogah. Po prihodkih na zaposlenega za EU 27 zaostajamo za slabo po-lovico, po deležu stroškov dela v DV pa smo v EU povprečju.

Slovenske predelovalne dejavnosti se v primerjavi z drža-vami članicami Evropske unije po višini dodane vrednosti na zaposlenega uvrščajo na 17. mesto. Za Slovenijo zaosta-jajo le Bolgarija, Romunija, Litva, Latvija, Estonija, Slovaška, Poljska, Češka, Portugalska, Madžarska.

 

Plačilna disciplina se slabša. Plačilni roki se drastično podaljšujejo drugo leto zapored. Po novembrski anketi GZS je v roku do 60 dni plačana dobra tretjina domačih terjatev, v izvozu je teh preko 65%. Zakon o javnih naročilih ne rešuje problema poplačila podizvajalcev, država zagotavlja, da plačuje v roku 30 dni, praksa tega ne potrjuje. Javna naročila blaga in storitev so pretežno plačana v rokih okoli 30 do 60 dni, gradbena dela pa ne.

Slovenija je padla na lestvicah mednarodne konkurenčnosti, gospodarska rast oživlja zaradi izvoza nekaj ključnih proi-zvodov.

Poslovno okolje je za tuje naložbe neprivlačno, strateški tuji investitorji se dezinvestirajo, slovenski kapital se seli v tu-jino. Javne in zasebne investicije so zamrznjene. Poslovna pričakovanja podjetij so zadržana bistveno bolj kot v pov-prečju EU 27.

V krizi smo padli po stroškovni in izvozni konkurenčnosti, zanašamo se pretežno samo na tradicionalne izvozne trge. V podjetjih primanjkuje razvojnih kadrov, pogosto tudi znanj in vzvodov za nove modele poslovanja in vodenja. Bremeni nas nizka učinkovitost rabe energije, rastoče emisije, neu-činkovitost in nemobilnost znanja.

Izvedba strukturnih reform stoji, birokratizacija države raste. Obremenjenost podjetij z vidikov obdavčitve dela in okolja močno presega konkurenco.

Pritiski na nove davščine se večajo, nesprejemljiv je delež nenamenske porabe okoljskih dajatev. Javni dolg se v veliki meri rešuje na račun gospodarstva. Gospodarstvo tega več ne zmore in terja odločne ukrepe.

Potrebujemo smiseln nabor usklajenih ukrepov in projek-tov za obdobje do 2015 in 2020, sicer razvojnih vlaganj, investicij in rasti v gospodarstvu ne bo. Potrebujemo mo-bilizacijo vseh deležnikov za uresničitev ključnih gospo-darskih in okoljskih ciljev.


Avtor: GZS