Vrh slovenskega gospodarstva

Ključna področja in ukrepi za rast in razvoj


1. Pravna država, sodoben trg dela in vzdržne javne finance

  • Učinkovito ukrepanje za neupoštevanja zakonodaje in etičnih norm
    • izvajati presojo vpliva predlogov že sprejetih predpisov na konkurenčnost gospodarstva,
    • zagotoviti pravočasno vključevanje podjetij in repre-zentativnih zbornic v pripravo predpisov,
  • Izvedba strukturnih reform – pokojninskega, zdravstvene-ga sistema
  • Izvedba sprememb delovno pravne zakonodaje po načelu varne prožnosti
  • Omejevanje mase plač javnega sektorja in pozitivno selek-cijo uslužbencev

2. Učinkovit državni in javni sektor

  • Posodobitev informacijske podpore za transparentno in učinkovito poslovanje državnih institucij (E- sociala, ..)
  • Uveljavitev standardov odličnosti za odzivnost, dosto-pnost državne in javne uprave (odgovornost za zamude pri izvajanju storitev, izdaje dovoljenj, sodnih zaostankov….)
  • Izvajanje Akta za mala podjetja
  • Vzpostavitev sistemov za odgovorno avtonomijo in uvaja-nje načel korporacijskega upravljanja javnih institucij

3. Razbremenitev davkov in davščin

  • Zagotoviti davčno razbremenitev gospodarstva in preraz-poreditev davčnih bremen (zelena davčna reforma).
  • Uvesti instrument socialne kapice
  • Zagotoviti davčne olajšave za zaposlene predstavnike podjetij v tujini (na dohodek, potne stroške, itd.)
  • Povečati davčno olajšavo na RR na 100% vlaganj in odpra-viti administrativne ovire za uveljavljanje olajšave

4. Finančna disciplina, likvidnost

  • Plačevanje države in občin za javna naročila, zlasti za opravljene gradbene storitve v 30 dneh;
  • Sodobna in odzivna organizacija sodišč za učinkovito izvršbo
  • Realizacija učinkovitih postopkov zaradi insolventnosti
  • Izvajanje poplačil in izterjave davkov in davščin v skladu s predpisi

5. Dostop do finančnih sredstev za tekoče poslovanje in razvoj

  • Konkurenčni pogoji za bančno poslovanje
  • Uveljavitev bančnega načela »Basel 2«
  • Boljša dostopnost kreditov za poslovanje, razvoj in vstop na trge za mala in srednja podjetja
  • Učinkovit sistem za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter nastopanje na ključnih trgih

6. Odgovorno črpanje EU sredstev

  • Sprejem in uveljavitev spremembe Operativnih programov v korist vlaganj v RR podjetij
  • Zagotovitev informacijskega sistema za učinkovito koordi-nacijo med ministrstvi in MF
  • Izvajanje sprejetega programa za zmanjšanje administra-tivnih bremen
  • Jasna obravnava razlogov za nedoseganje ciljev projektov, ki so v izvajanju (zaradi krize ni realno večanje delovnih mest)

7. Zagon investicij, razvojno - investicijskega cikla, zelene tehnologije-zelena javna naročila

  • Vključevanje stroke v pripravo zakonov in podzakonskih aktov (ZUPEVIP, ZPN, ZGO )
  • Učinkovita organizacija in kadri na državnih in lokalnih ravneh za izvajanje upravnih postopkov – odgovornost za pospešeno izdajanje dovoljenj – okoljsko, gradbeno, itd.
  • Strokovno vodenje in nadzor javnih investicij – izobraziti administracijo in vključiti kompetentno stroko
  • Učinkovito upravljanje, izvajanje in nadzor (zelenih) javnih naročil

8. Podpora za internacionalizacijo gospodarstva in NTI

  • Koordinacija za usmerjeno podporo pri ohranjanju bližnjih trgov in vstopanje na oddaljene trge – posebej za MSP
  • Sistemska ureditev pogojev dela in informacij za učinkovi-to delovanje ekonomske diplomacije
  • Učinkovit sistem izdajanja vizumov
  • Oblikovanje smernic za izvajanje carinskega nadzora na področju varnosti proizvodov, sledljivosti, standardi uvo-ženih produktov, piratstvo.

9. Oblikovanje integralne gospodarske politike (IGP)

  • Uveljaviti IGP, ki bo z vidika učinkov na konkurenčnost go-spodarstva tesno povezana z drugimi politikami
  • Zagotavljati združevanja ukrepov IGP na horizontalni ravni in sektorsko aplikacijo. Vsi sektorji so pomembni - prilago-jen pristop za vse sektorje in vključevanje celotne vredno-stne verige .
  • Oblikovati instrumente za podporo strukturnih sprememb in inovacij v zrelih panogah.

10. Celovito razvojno inovacijsko okolje za tehnološki in poslovni razvoj
Sprejeti in učinkovito izvajati Razvojno inovacijsko strategijo Slovenije in Nacionalnega programa za VŠ 2011-2020, zlasti:

  • Uveljaviti spremembe Meril za nagrajevanje in habilitacije na Univerzah in ARRS; Enakovredno obravnavati znanstve-no, pedagoško odličnost ter aplikativnost;
  • Spodbujati uvajanje novih modelov vodenja za prebojne inovacije in organizacijo poslovanja
  • Uveljaviti spodbude za inovativno rabo IKT v vsej industrij-ski dobaviteljski verigi, na področju e poslovanja, raciona-lizacije poslovanja

11. Znanje in kompetence

  • Zagotoviti mobilnost strokovnjakov med Univerzami, jav-nimi raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom
  • Zmanjšati primanjkljaj deficitarnih tehničnih in ostalih po-klicev – zmanjšati manjko razvojnih inženirjev v gospodar-stvu.

12. Varovanje okolja, konkurenčna energija in energetska učinkovitost

  • Izvesti temeljito analizo učinkovitosti in vpliva na konku-renčnost okoli 500 predpisov s področja okolja
  • Zagotoviti učinkovite postopke izdaje okoljevarstvenih do-voljenj in vpisov v evidence ARSO
  • Uveljaviti sistemske ukrepe za spodbujanje uporabe okoljsko in energetsko učinkovitejših naprav, storitev, itd., zeleno javno naročanje...ž
  • Zagotoviti transparentno trgovanje z električno energijo in spodbude za učinkovito rabo energije

13. Učinkovito podporno okolje

  • Uravnotežena ureditev statusa zbornic gospodarstva in podjetništva (Sprememba ZGZ -obvezno članstvo s pro-stovoljno izbiro članstva; Sprememba Zakona o skladnem regionalnem razvoju; Sprememba zakona o podpornem okolju, Uredba o obrtnih in obrti podobnih dejavnostih)
  • Zagotoviti enotnega, kompetentnega agenta za izvajanje tehnološke politike (ne zgolj združitev TIA in JAPTI)
  • Podporno okolje za rast in razvoj – »Agencije« za design, itd.

Avtor: GZS

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.