Vrh slovenskega gospodarstva

    Realna izhodišča Slovenije za globalno tekmo


    Medtem ko dosežena raven produktivnosti (BDP/preb) po kupni moči zaostaja za EU 27 za dobrih deset odstotkov, produktivnost gospodarstva (DV/zap) po razpoložljivih po-datkih za leto 2007 zaostaja za EU 27 in primerljivimi dr-žavami EU za 40 do 60 odstotkov, različno po panogah. Po prihodkih na zaposlenega za EU 27 zaostajamo za slabo po-lovico, po deležu stroškov dela v DV pa smo v EU povprečju.

    Slovenske predelovalne dejavnosti se v primerjavi z drža-vami članicami Evropske unije po višini dodane vrednosti na zaposlenega uvrščajo na 17. mesto. Za Slovenijo zaosta-jajo le Bolgarija, Romunija, Litva, Latvija, Estonija, Slovaška, Poljska, Češka, Portugalska, Madžarska.

     

    Plačilna disciplina se slabša. Plačilni roki se drastično podaljšujejo drugo leto zapored. Po novembrski anketi GZS je v roku do 60 dni plačana dobra tretjina domačih terjatev, v izvozu je teh preko 65%. Zakon o javnih naročilih ne rešuje problema poplačila podizvajalcev, država zagotavlja, da plačuje v roku 30 dni, praksa tega ne potrjuje. Javna naročila blaga in storitev so pretežno plačana v rokih okoli 30 do 60 dni, gradbena dela pa ne.

    Slovenija je padla na lestvicah mednarodne konkurenčnosti, gospodarska rast oživlja zaradi izvoza nekaj ključnih proi-zvodov.

    Poslovno okolje je za tuje naložbe neprivlačno, strateški tuji investitorji se dezinvestirajo, slovenski kapital se seli v tu-jino. Javne in zasebne investicije so zamrznjene. Poslovna pričakovanja podjetij so zadržana bistveno bolj kot v pov-prečju EU 27.

    V krizi smo padli po stroškovni in izvozni konkurenčnosti, zanašamo se pretežno samo na tradicionalne izvozne trge. V podjetjih primanjkuje razvojnih kadrov, pogosto tudi znanj in vzvodov za nove modele poslovanja in vodenja. Bremeni nas nizka učinkovitost rabe energije, rastoče emisije, neu-činkovitost in nemobilnost znanja.

    Izvedba strukturnih reform stoji, birokratizacija države raste. Obremenjenost podjetij z vidikov obdavčitve dela in okolja močno presega konkurenco.

    Pritiski na nove davščine se večajo, nesprejemljiv je delež nenamenske porabe okoljskih dajatev. Javni dolg se v veliki meri rešuje na račun gospodarstva. Gospodarstvo tega več ne zmore in terja odločne ukrepe.

    Potrebujemo smiseln nabor usklajenih ukrepov in projek-tov za obdobje do 2015 in 2020, sicer razvojnih vlaganj, investicij in rasti v gospodarstvu ne bo. Potrebujemo mo-bilizacijo vseh deležnikov za uresničitev ključnih gospo-darskih in okoljskih ciljev.


    Avtor: GZS

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.