Vrh slovenskega gospodarstva iskanje sinergij med gospodarstvom in vlado


Ljubljana, 24. november 2010 – Medtem ko evropsko gospodarstvo oživlja in so zaznani pozitivni premiki tudi v slovenskem gospodarstvu, kriza pri nas še ni dosegla dna ali vsaj trajnega izboljšanja. Na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, so gospodarstveniki s predsednikom Vlade, Borutom Pahorjem, in drugimi visokimi predstavniki politike razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izrazili so zaskrbljenost za konkurenčnost gospodarstva in slovenskega poslovnega okolja, s tem pa tudi za socialno stabilnost Slovenije. Izpostavili so nujnost novega impulza in zahtevo po pozitivni naravnanosti in odločitvah za spremembe.

Povabilu GZS na današnji, tokrat že peti, Vrh slovenskega gospodarstva, se je odzvalo prek 400 uglednih gospodarstvenikov, ki so se na Vrhu sestali s predsednikom Vlade RS, Borutom Pahorjem,številnimi ministri, poslanci Državnega zbora in člani Državnega sveta. Kot je uvodoma dejal generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, se predlogi in zahteve gospodarstva za izboljšanje poslovnega okolja uresničujejo prepočasi. Globalna konkurenca pa zahteva bistveno globlje strukturne spremembe.

Predsednik GZS mag. Stojan Binder je v svojem nagovoru izpostavil, da se večji del slovenskega gospodarstva še vedno spopada z nelikvidnostjo, pomanjkanjem naročil, prezadolženostjo in številnimi drugimi razvojnimi problemi. Zato uresničevanje zahtev gospodarstva za preseganje krize še naprej ostaja prva prioriteta GZS. Izrazil je obžalovanje, da »mnogi s strani GZS predlagani ukrepi niso bili uresničeni, reforme so prepočasne«. Na področju nujnih sistemskih sprememb vidi ključne prioritete v izboljšanju likvidnosti gospodarstva, kjer bo treba ponovno proučiti vzroke in najti odgovore, kako do učinkovitejšega bančnega sistema, kako izboljšati plačilno disciplino in mehanizme izvršbe. »Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahtev za razbremenitev gospodarstva, zlasti s stroški dela. Država stalno ponavlja, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne«. Opozoril je na nujnost okrepitve internacionalizacije podjetij, kjer je »GZS mnogo bolj poklicana kot razne agencije pod okriljem države« ter na nujnost prehoda v družbo inovacij. GZS bo še naprej konstruktivno sodelovala z Vlado in drugimi socialnimi partnerji pri pospeševanju konkurenčnosti našega gospodarstva. Vendar, kot je dejal, »smo na zbornici omejeni z dejstvom, da rešitve v končni fazi sprejme država sama. In če presliši argumentirane zahteve gospodarstva, mora za to prevzeti tudi odgovornost«. Predsednik Binder se je dotaknil tudi zbornične organiziranosti v Sloveniji, kjer je izpostavil, da je »Zakon o gospodarskih zbornicah iz leta 2006 poskrbel za pomemben prispevek k razbijanju dobro organiziranega gospodarstva. Danes smo v situaciji, ko lahko z gotovostjo trdim, da bo država v zelo kratkem času izgubila v preteklosti verjetno predobro organiziran družbeni podsistem«. Zato je pozval predsednika vlade, da »nas podpre v prizadevanjih za spremembo ZaGZ, ki bi v največji možni meri saniral nespametno odločitev parlamenta RS izpred štirih let«.

Predsednik Vlade Borut Pahor je predstavil svoj pogled na gospodarsko situacijo in ukrepe za čim hitrejše izboljšanje razmer v državi. Dejal je, da se kažejo prvi znaki okrevanja, vendar je to čas za velik realizem, saj je le tako mogoče izkoristiti »prve znake luči in na koncu res priti iz tunela«. Gospodarske razmere se v Sloveniji po njegovem prepričanju izboljšujejo, vendar »počasneje kot v najbolj dinamični skupini držav EU«, med katere bi radi sodili v naslednjih 5 do 10 letih. Med dejavniki, ki zavirajo okrevanje, je navedel gradbeništvo, ki je v obdobju konjunkture pregrevalo gospodarsko rast, sedaj pa ga zavira, pa tudi težak dostop do virov financiranja. Izziv za Vlado je, da se gospodarstvo vse težje kosa s konkurenčnejšimi partnerji iz drugih držav, hkrati pa se prebivalstvo v Sloveniji vse bolj stara. To slabi javne finance. Zato so nujne reforme, ki pa morajo biti, da bi bile uspešne, vsesplošni družbeni projekt. Odgovornost za spremembe nosi vlada, ki mora oblikovati primerne pogoje poslovanja za podjetja, svojo nalogo pa morajo izvesti tudi gospodarstveniki.

V tako nestabilnem ekonomskem in političnem okolju, kot ga imamo, je treba razmišljati dolgoročno. Premier je poudaril, da »nimamo različnih ciljev, imamo le različne odgovornosti za dosego teh ciljev. Želimo imeti konkurenčno gospodarstvo, to je naš skupen cilj«. Za to so po njegovih besedah potrebne tudi nekatere velikopotezne spremembe. Vlada pri tem ne beži od odgovornosti. »Dejstvo, da smo pred signalom sprejemanja tako težke stvari, kot je pokojninska reforma, kaže na trdno odločnost vlade, da stori, kar je prav in ne tisto, kar utegne biti popularno«. Kot ključen cilj vlade tega mandata je izpostavil ohranitev Slovenije v »coni varnih držav«.

V razpravi, ki je sledila, so gospodarstveniki jasno opozorili na razraščanje birokracije. Kot je povzel generalni direktor GZS, Hribar Milič, gre za »nevarnost, da namesto da bi državni uradniki pomagali gospodarstvenikom pri odpravljanju napak in razreševanju nastalih problemov, nastopajo kot vzrok nekega problema«. Udeleženci Vrha so Vlado ponovno pozvali k racionalizaciji javnega in državnega aparata, vendar na način pozitivne selekcije – učinkovita državna in javna uprava sta za krepitev konkurenčnosti gospodarstva pomembna.

Minister mag. Mitja Gaspari je napovedal paket ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Tako je omenil resne spremembe v zakonu o delovnih razmerjih za javni in zasebni sektor, deregulacijo poklicev, spremembe na področju javnega financiranja, uvedbe socialne kapice ter optimiranja številnih administrativnih postopkov in delovanja javnega sektorja.

Udeleženci so izpostavili tudi problematiko gradbeništva, kjer »ni optimizma, ni dela«. Za razliko od drugih držav, kjer v kriznih razmerah država gradi infrastrukturne objekte, ki jih izvajajo domači gradbinci, v Sloveniji infrastrukturnih projektov ni. Zato obstajata le dve možnosti – povečati naložbe v slovenskem prostoru ali pa iskati trg drugje. Pri tem so bili kritični do premajhne odzivnosti na problematiko malih podjetij in podizvajalcev ter premajhnega upoštevanja dejstva, da je gradbeništvo močan multiplikator; »če bo šlo gradbeništvu dobro, bo šlo tudi drugim dobro«.

Mag. Darja Radić je razmere v gradbeništvu komentirala z besedami, da je sektor gradbeništva predimenzioniran. »Ni realnih pričakovanj, tudi ne pričakujte od vlade, da ga bo skušala ohraniti v sedanjem obsegu«. Hkrati pa je napovedala nabor ukrepov, ki naj bi jih predstavili v roku dveh tednov, s katerimi naj bi ta sektor krizo lažje prebrodil.

Mag. Samo Hribar Milič je ob koncu Vrha slovenska gospodarstva opozoril na nujnost hitrih sprememb, z dovolj veliko mero zaupanja in odločnosti. »Kar koli bomo naredili, a bomo naredili prepočasi, ali pa ne bomo dovolj odločni, če ne bomo imeli dovolj zaupanja, bo pot navzdol«. Povzel je ključne poudarke razprave in izpostavil, da ni naključje, da so bili na Vrhu izpostavljeni predvsem učinkovitost javne uprave, sodoben trg dela in vzdržljivost javnih financ. Gre za ključna sistemska vprašanja – pri tujih vlaganjih, kompetenčnih centrih, tehnološkem preboju. Gospodarstveniki so večkrat opozorili na upad, erozijo zaupanja in pomanjkanje optimizma; čeprav sta, kot se je izrazil Hribar Milič, optimizem in zavedanje o lastni moči med gospodarstveniki, če so izpolnjeni določeni pogoji, še vedno prisotna. »Vendar rabimo sodelovanje in organizirano nastopanje. Čas je, da poiščemo alternative, načine, kako bomo iz krize izšli. Imamo zgledno infrastrukturo, relativno stabilno in močno izvozno gospodarstvo, še vedno zelo stabilno socialno državo. Če te atribute povežemo z vsemi ukrepi, ki jih predlagamo, s programom izhodne strategije, bomo zmogli realizirati cilje tako, da bomo na Vrhu slovenskega gospodarstva naslednje leto lahko optimistično ugotovili, da so pogoji poslovanja in konkurenčnosti v izboljšanju«.

***

13 ZAHTEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA - SLOVENIJA 2020

1. Pravna država, sodoben trg dela in vzdržne javne finance

2. Učinkovit državni in javni sektor

3. Razbremenitev davkov in davščin

4. Finančna disciplina in likvidnost

5. Dostop do finančnih sredstev

6. Odgovorno črpanje EU sredstev

7. Podpora internacionalizaciji

8. Zagon investicij, zelene tehnologije-zelena javna naročila

9. Integralna gospodarska politika

10. Celovito razvojno inovacijsko okolje za tehnološki in poslovni razvoj

11. Znanje in kompetence

12. Varovanje okolja, konkurenčna energija in energetska učinkovitost

13. Učinkovito podporno okolje

***

Dokumenti z dogodka (govor predsednika GZS, fotografije …) so objavljeni na Gospodarskem portalu na naslovu http://vrhgospodarstva.gzs.si

Več informacij:

mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje


Avtor: GZS