Vrh slovenskega gospodarstva: nujno je premostiti krizo zaupanja


Sporočilo medijem


Ljubljana, 3. december 2009 – Gospodarske razmere so zahtevne. Podjetja se ubadajo s številnimi težavami in iščejo rešitve za vprašanja svojega preživetja in razvoja. Vendar pa se vse bolj kaže, da ključni problem ni več zgolj opredelitev ukrepov za premostitev krize, temveč predvsem pomanjkanje zaupanja v družbi, politiki, med strankami in v koaliciji, v posameznih organih in inštitucijah, v bankah in podjetjih. Na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva s predsednikom RS, dr. Danilom Türkom, predsednikom Vlade RS, Borutom Pahorjem, nekaterimi ministri, poslanci Državnega zbora in člani Državnega sveta, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, so gospodarstveniki razpravljali o načinih, kako izboljšati razmere in premostiti posledice krize. Izpostavili so, da je nujno ponovno vzpostaviti zaupanje v državi in okrepiti kakovosten socialni dialog.

Povabilu GZS na današnji, tokrat že četrti, Vrh slovenskega gospodarstva, se je odzvalo prek 500 uglednih gospodarstvenikov, ki so se na Vrhu sestali s predsednikom RS, dr. Danilom Türkom, predsednikom Vlade Borutom Pahorjem, številnimi ministri, poslanci Državnega zbora in člani Državnega sveta.

Predsednik GZS Zdenko Pavček je v svojem nagovoru dejal, da je bila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) med prvimi, ki je opozorila na prihajajočo krizo. »V tem trenutku je najbolj pomembno, da skupaj izdelamo strategijo za izhod iz krize, ki pomeni drugačno strateško usmeritev«. Izpostavil je, da bo GZS, ki zastopa interese vseh gospodarskih subjektov, delovala v smeri konstruktivnega dialoga ter v nadaljevanju pozval vse akterje k odločnemu in usklajenemu delovanju pri oblikovanju strategije za izhod iz krize. »Potreben je odločen pristop s pogledom v prihodnost in z največjo mero odgovornosti in zavedanja dolgoročnih posledic. Strategija naj bo odgovor na gospodarsko krizo ter pot k izhodu iz zaostrenih gospodarskih razmer. Ob zagotavljanju novih delovnih mest ter reševanju socialnih problemov naj nam bo vsem skupni cilj oživitev slovenskega gospodarstva! Le ta je gonilo razvoja in temelj države blaginje.«

Predsednik države, dr. Danilo Türk, se je strinjal, da je kriza razgalila slabosti in napake preteklosti. Poudaril je nujnost nove kulture dialoga ter višje stopnje medsebojnega zaupanja v družbi. Navedel je tri področja, za katere ocenjuje, da bi jih bilo treba obravnavati kot prednostna. Tako je omenil iskanje novih trgov in povečevanje izvoza kot eksistenčno nujnost gospodarstva. Nujen je učinkovit socialni dialog, ki ga je treba voditi kontinuirano, brez prekinitev. Pri tem je treba odločitve sprejemati brez odlašanja. Pri vprašanju minimalne plače je poudaril, da dvig minimalne plače nad prag revščine ni sporen, vendar je to možno le na način, ki ne bo obremenjeval gospodarstva. Kot tretje področje je navedel uspešno prestrukturiranje gospodarstva; okrepiti je treba instrumente za črpanje sredstev EU, izboljšati plačilno disciplino, izboljšati pobiranje davkov, povečati učinkovitost bank, učinkovito prenašati raziskovalno dejavnost v gospodarstvo. Določeni premiki v zavesti so bili narejeni, je dejal in poudaril, da »na tej točki rabimo čim boljše sodelovanje med Gospodarsko zbornico Slovenije in Vlado. Ta odnos je odnos sodelovanja; razvijati ga je treba naprej v smeri čim bolj partnerskega odnosa. Pri tem je treba čim bolj izkoristiti strokovnost, ki obstaja v GZS«. Po besedah dr. Türka sedanji časi zahtevajo resne korake in skupno delovanje.

Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je poudaril, da je gospodarstvo že vrsto let opozarjalo na birokratsko in prezapleteno zakonodajo, na pomanjkanje ambiciozne razvojne strategije, na nizko inovativnost gospodarstva, na predrago in neracionalno državo, na enega najbolj rigidnih trgov dela, na počasnost in premajhno učinkovitost sodstva, ki je odločilno prispevalo k plačilni nedisciplini in netransparentnosti poslovanja. »Kako naj v letu, ko bomo zabeležili skoraj 10% znižanje BDP, ko se gospodarstvo mrzlično bori, da sploh pride do tekočih finančnih sredstev, zvišujemo plače. Nikogar med nami ni, ki bi trdil, da je 460€ neto primerno in vzpodbudno plačilo za celomesečno delo. A opozarjamo na posledice, saj bi dvig bruto stroškov dela povzročil ugašanje delovnih mest in podjetij«, je dejal. Po njegovem prepričanju je sedaj skrajni čas za dejanske spremembe in opozoril, da ostaja problem zaupanja. »Ne zaupajo si stranke, ni zaupanja v institucije, banke, poslovne partnerje. Ni zaupanja med socialnimi partnerji in ni zaupanja v ljudi in med ljudmi, v dano besedo, pogodbo, v načrte, v pojasnila. In nezaupanje raste ter postaja sestavni del odnosa med posameznimi skupinami, zaznamuje sleherni dialog, narekuje tudi programske politike najvidnejših medijev.« Ob sočasnem iskanju prave razvojne poti, tako na podjetniški kot nacionalni ravni, je zato nujno v državi vzpostavi ponovno zaupanje. Izrazil je prepričanje, da je sedanji čas več kot primeren za sprejem kratkega, jedrnatega in zavezujočega socialnega pakta, kjer bo vsaka stran nekaj dala za to, da bomo čez čas uspešnejši. »V nasprotnem primeru bomo vsi izgubili; državljani delovna mesta in varno prihodnost, lastniki svoje premoženje in kapital, država pa socialno vzdržnost in stabilnost. V taki državi najbrž nočemo živeti«, je še pripomnil Hribar Milič.

Predsednik Vlade Borut Pahor je izrazil mnenje, da lahko »z iskrenostjo delodajalcev, pripravljenostjo in posluhom sindikatov ter odgovornostjo vlade pridemo do trdnega mostu, ki nas bo vodil čez vse težave, s katerimi se soočamo«. Razlog za večji optimizem v tem trenutku ne vidi le v umirjanju krize, ampak tudi v preciznejši viziji Vlade, kako postati bolj konkurenčni, a tudi bolj solidarni. Po njegovem prepričanju se razmere v gospodarstvu sedaj izboljšujejo. »Obeti za prihodnje mesece kažejo, da se bo dosedanje postopno okrevanje nadaljevalo. Ob pametni politiki socialnega dialoga lahko v naslednjih letih pridemo do rasti v višini 2%.« Tudi upadanje zasebne potrošnje se naj bi ustavilo. Po drugi strani se kriza v gradbeništvu v tem trenutku še poglablja; tudi investicijska aktivnost, ki je bila v zadnjih letih pomemben dejavnik rasti, še ne kaže znakov okrevanja. Opozoril je na vse slabše razmere na trgu dela, ki se naj bi po njegovih besedah izboljšale šele z zamikom. Ključen pomen zato vidi v aktivni politiki zaposlovanja. Predsednik Pahor se je strinjal, da ukrepi za blažitev krize niso dovolj in so sedaj nujne resnejše strukturne reforme. Te se morajo osredotočiti na institucionalne prilagoditve, spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter povečevanje kompetitivnosti. Med drugim je omenil konsolidacijo javnih financ in reformo pokojninskega sistema. Udeležencem je povedal, da bodo do januarja v parlament poslali nov zakon o minimalni plači. Pri tem je poudaril, da mora biti dogovor tak, da ne bodo ogrožena delovna mesta. Izpostavil je nujnost kakovostnega socialnega dialoga ter izrazil prepričanje, da v naslednjem letu slovensko gospodarstvo okreva na zdravih temeljih.

V razpravi, ki je sledila, so gospodarstveniki jasno izpostavili, da kreditni krč še vedno traja in je Slovenija pri sprejemanju in izvajanju protikriznih ukrepov prepočasna. V sedanjem trenutku so zato nujne strukturne reforme. Izrazili so pričakovanje po takojšnji racionalizaciji javnega sektorja, predlog je bil 15% znižanje po številu zaposlenih in 10% po plačah. Premier Pahor je v odgovoru dejal, da bi število zaposlenih v javni upravi lahko zanesljivo zmanjšali, saj »država z dvema milijonoma prebivalcev ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov.« 

Nujna je razbremenitev gospodarstva ter uvedba fleksibilne delovnopravno zakonodajo. Spremembe je treba izvesti v davčni zakonodaji. Med drugim so udeleženci Vrha dejali, da je obremenitev dela med najvišjimi v Evropi.

Kritični so bili udeleženci tudi do jamstvene sheme, ki naj bi bila odlično zastavljena, a slabo realizirana. Gradbeništvo je bila identificirana kot ena izmed panog, kjer so posledice krize v tem trenutku katastrofalne. Izpostavljeno je bilo, da denarni tokovi ne tečejo in naročil ni, za kar je nujno treba najti rešitev. Izrazili so tudi željo sodelovati pri oblikovanju nove nacionalne strategije razvoja v naslednjem letu.

Sredstva je treba ciljno usmeriti v strateška razvojna področja, v visoko tehnološke projekte, ki bodo imeli najhitreje največje učinke. Za vzpostavitev objektivnih okvirov in možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva v tehnološko uspešno in konkurenčno državo z dolgoročno perspektivo so udeleženci konkretno predlagali »bitko« za tehnološki razvoj, inovativnost in novo dodano vrednost. Tako je med drugim nujna izgradnja platforme potreb tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva, spodbujanje povezovanja med podjetji za doseganje kritične mase v tehnologiji in poslovanju na globalnem trgu ter spodbujanje povezovanja raziskovalcev v gospodarstvu in javni raziskovalni sferi. Hkrati je nujna »bitka« za debirokratizacijo državne uprave in vzpostavitev države kot proaktivnega partnerja v programih tehnološkega razvoja Slovenije. Žal je ravno to področje, kjer obstaja velik razkorak med željami in uveljavljeno prakso. Med drugim je bila predlagana takojšna uveljavitev bistveno poenostavljene metodologije za uveljavljanje zahtevkov za črpanje strukturnih sredstev.

Razmere naj bi bile po prepričanju gospodarstvenikov tudi v naslednjem letu še zelo težke. Tudi zaradi tega je nujen okrepljen socialni dialog med vsemi socialnimi partnerji.

***

Dokumenti z dogodka (govor predsednika GZS, govor generalnega direktorja GZS, fotografije …) so objavljeni na spletnem portalu Vrh slovenskega gospodarstva

Več informacij: mag. Tajda Pelicon, Služba za strateško komuniciranje


Avtor: GZS
Pripeti dokumenti