Vrh slovenskega gospodarstva

Novice


Nastavki Razvojnega partnerstva treh generacij

Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, sindikatom Pergam – konfederacijo sindikatov Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in Združenjem delodajalcev Slovenije pospešeno pripravlja nastavke za Razvojno partnerstvo treh generacij 2018-25.

Priprave na Vrh slovenskega gospodarstva so se začele

Strokovne službe GZS so v zadnjih dneh pripravile iztočnice za vsebinske predloge na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva (VSG), ki bo 22. novembra.

Vrh slovenskega gospodarstva v znamenju treh generacij

V naslednjih dneh se bodo začele intenzivne priprave na letošnji Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo 22. novembra na Brdu pri Kranju.

Uresničeni predlogi iz agend GZS

Vlada je objavila deveto poročilo o uresničevanju predlogov gospodarstva za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti.

Odziv na DigitAgendo sredi februarja

Sredi februarja bo znan odziv Vlade RS na priporočila iz DigitAgende, sporočajo z ministrstva za javno upravo, ki koordinira predloge za izboljšanje poslovnega okolja in višjo konkurenčnost.

Zakon o investicijah intenzivno v pripravi

Po objavi kanadskega avtomobilskega giganta Magna International, da bo začela s prvo fazo investicije v Sloveniji, to je ličarskega obrata, se intenzivno pripravlja tudi zakon o spodbujanju investicij.

Zaživele Smernice za javno naročanje gradenj 1.0

V podporo hrani slovenskega porekla

200.000 evrov je bilo odobreno za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.

Prvi odzivi ministrstev na DigitAgendo

Na priporočila iz DigitAgende, digitalne agende za gospodarstvo, so se že odzvala prva ministrstva.

Digitalna Slovenija

Digitalna Slovenija

DigitAgenda 2016: kako z digitalizacijo dvigniti produktivnost do 2025. Vlada obljublja, da bo agendi skušala čim bolj slediti.

Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.