Vrh slovenskega gospodarstva

    Govor Zdenka Pavčka, predsednika GZS


    Spoštovani

    • predsednik Republike Slovenije doktor Danilo Türk,
    • predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Borut Pahor,
    • ministri in predstavniki vlade,
    • spoštovani gostje, kolegice in kolegi, ter predstavniki medijev,

    lepo pozdravljeni na vrhu slovenskega gospodarstva!

    Tokrat so se nam prvič skupaj pridružili najvišji predstavniki države – predsednik Republike Slovenije in  predsednik Vlade Republike Slovenije z ministri, ki nam s svojo prisotnostjo izražajo interes za skupen dialog ob iskanju poti iz zaostrenih gospodarskih razmer.

    Na Gospodarski zbornici Slovenije  med prvimi zaznavamo utrip in spremembe v gospodarstvu. To nam omogoča, da predvsem vladi  posredujemo realno oceno razmer s predlogi ukrepov.

    Rad bi  poudaril, da je bila zbornica med prvimi, ki je opozorila na prihajajočo krizo. V zvezi s tem smo pripravili številna gradiva in dokumente, ki smo jih zaokrožili v 10 zahtevah in 65 predlogih na 12 področjih ter jih posredovali tako vladi kot ostalim socialnim partnerjem.

    Veseli nas odziv vlade in njena pripravljenost za sodelovanje. S predsednikom vlade in ministri smo izmenjali mnenja že na spomladanskem vrhu slovenskega gospodarstva in na šestih tematskih srečanjih.

    Zagotovo pri takih strateških odločitvah  prihaja do različnih pogledov, ki jih oboji razumemo kot priložnost za iskanje novih optimalnih ukrepov in prilagoditev.

    Strinjam se z doktorjem Mencingerjem, da je v zdajšnjih razmerah težko reči, kaj bo propadlo in kaj ne. Nobeno podjetje ni varno, ne glede na velikost, dodano vrednost na zaposlenega ali tehnološko opremljenost.

    Dejstvo je, da se je industrijska proizvodnja v zadnjem letu v vseh svetovnih gospodarstvih skrčila za dobro petino. In Slovenija se je znašla v najtežjem gospodarskem položaju od razpada Jugoslavije. 

    Bojim se, da gremo v obdobje ponovnega ponavljanja upada industrijske proizvodnje.

    Vstopamo v novo obliko gospodarjenja. V tem trenutku je najbolj pomembno, da skupaj izdelamo strategijo za izhod iz krize. Strategija izhoda iz krize ni prazna beseda, pomeni drugačno strateško usmeritev.

    Za slovensko gospodarstvo je v tem trenutku še vedno največja težava likvidnost. Banke ne nudijo zadostne podpore podjetjem. Finančni instrumenti, kot so faktoring in podobno ne delujejo, ročnost kreditov je neustrezna, enako velja tudi za zavarovanja za kredite. Likvidnostne težave slovenskega gospodarstva so resnejše, kot si marsikdo v tem trenutku lahko predstavlja.

    Žal tudi jamstvena shema kljub naporom Vlade Republike Slovenije ni v celoti zaživela.

    Črpanje strukturnih skladov je neučinkovito in nezadostno. Potrebno je učinkovito povezovanje razvojno-raziskovalnih institucij in gospodarstva za investicije v razvojne projekte.

    Soočamo se z izzivi zaposlenosti - kako ohraniti zaposlenost ob padanju gospodarske aktivnosti. In hkrati zadovoljiti zahteve sindikatov po zvišanju minimalne plače. In ravno v tem dialogu moramo preseči željo po všečnosti in na osnovi realnih ocen dejanskega stanja, v socialnem dialogu s socialnimi partnerji ustrezno reagirati.

    Zbornica, ki zastopa interese vseh gospodarskih subjektov, bo delovala v smeri konstruktivnega dialoga.

    Na koncu želim pozvati vse akterje k odločnemu in usklajenemu delovanju pri oblikovanju strategije za izhod iz krize. Potreben je odločen pristop s pogledom v prihodnost in z največjo mero odgovornosti in zavedanja dolgoročnih posledic. Strategija naj bo odgovor na gospodarsko krizo ter pot k izhodu iz zaostrenih gospodarskih razmer. Ob zagotavljanju novih delovnih mest ter reševanju socialnih problemov pa naj nam bo vsem skupni cilj oživitev slovenskega gospodarstva! Le ta je gonilo razvoja in temelj države blaginje.


    Avtor: Zdenko Pavček, predsednik GZS

    Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


    Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

    1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

    Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

    2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

    Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

    3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

    Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

    Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

    V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.