Vrh slovenskega gospodarstva: formula 6 ukrepov za gospodarsko odličnost

Brdo pri Kranju, 28. novembra 2018 – Povečanje učinkovitosti javnega sektorja, sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter okrepitev menedžerskih praks so ključni ukrepi, ki tvorijo formulo uspeha za dosego ambiciozno zastavljenih ciljev do leta 2025. Ti ukrepi so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na današnjem 13. Vrhu slovenskega gospodarstva. Vrh je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Brdo pri Kranju, 28. novembra 2018 – Povečanje učinkovitosti javnega sektorja, sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter okrepitev menedžerskih praks so ključni ukrepi, ki tvorijo formulo uspeha za dosego ambiciozno zastavljenih ciljev do leta 2025. Ti ukrepi so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na današnjem 13. Vrhu slovenskega gospodarstva. Vrh je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Slovensko gospodarstvo je v preteklih letih naredilo velik preskok. Iz akutnega bolnika Evropske unije se je razvilo v eno izmed zvezd gospodarske učinkovitosti, je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Lani smo na Vrhu slovenskega gospodarstva postavili ambiciozne cilje, vendar pa ugotavljamo, da bi bili kljub dobrim rezultatom v zadnjih letih ob nadaljevanju trenutnih razvojnih trendov do leta 2025 pri izvozu za okoli 7 % in pri dodani vrednosti 15% za načrtovanimi cilji. Še bolj bomo morali zavihati rokave, biti še inovativnejši in modrejši, da naši razvojni cilji ne bodo le črka na papirju, je bil jasen. Po Gorjupovih besedah ni univerzalnega recepta, kako doseči gospodarsko odličnost, se pa iz primerov drugih lahko veliko naučimo in lažje pripravimo »formulo«, ki nas bo pripeljala do hitrejšega razvoja. Zato so bili za letošnji Vrh pripravljeni predlogi ukrepov– za podjetja, za vlado in socialne partnerje – na tistih področjih, kjer najbolj zaostajamo za najuspešnejšimi. Vsi predlagani ukrepe bodo predstavljeni ustreznim vladnim ekipam in socialnim partnerjem, »znotraj GZS pa bomo organizirali partnerstva in aktivnosti, s katerimi bomo tudi sami neposredno prispevali delež k približevanju visokim razvojnim ciljem«.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je dejal, da uspešno gospodarstvo je temelj socialne države. Če to ne ustvarja, ni denarja za nič; ne za šole, ne za ceste, plače, zdravila …. Gospodarstvo zna preživeti in se prilagoditi. Največ, kar lahko naredi država, je, če omogoči predvidljivo, konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Slovensko gospodarstvo raste, a to ne pomeni, da je mogoče »motorje dati v prosti tek«, saj nas čakajo novi izzivi. Treba je nadoknaditi tudi zaostanke, ki so se nakopičili po letu 2008. Dotaknil se je tudi vprašanja minimalne plače, kjer je izpostavil, da jo je treba dvigovati postopno in v več fazah. Ni mogoče naenkrat izvesti njeno povišanje in izvzeti vse dodatke.

Slovenija je odprto in v enotni evropski trg tesno vpeto gospodarstvo, ki je v zadnjih letih uspešno nadoknadilo del zaostanka v razvitosti glede na povprečje držav EU, je bil jasen Manfred Bergmann, direktor pristojen za Slovenijo, generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve (DG ECFIN) iz Evropske komisije. Stopnja brezposelnosti je nižja kot drugje v Evropi. Močno pa na primer zaostajamo pri ponovni vključenosti starejših v delovno aktivnost. Tudi po produktivnosti je Slovenija precej nižje uvrščena kot ostale države EU, kljub temu, da je bil napredek v zadnjih letih dosežen. Pri dolgoročni vzdržljivosti javnih financ je Bergmann izpostavil predvsem naraščajoče stroške za izdatke, povezane s staranjem prebivalstva. Po anketi med slovenskimi podjetji je po njegovih besedah opazen zaostanek za povprečjem EU predvsem v vse slabši razpoložljivosti kvalificiranih kadrov ter v rigidni delovnopravni zakonodaji. Med drugim je v svoji predstavitvi izpostavil potrebo po povečanju produktivnosti podjetij. Dvig produktivnosti je predpogoj za dvig plač, in ne obratno.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, je pojasnil, da je Slovenija v zadnjih letih pridobila nekaj mest na lestvicah konkurenčnosti poslovnega okolja, kar je bilo predvsem posledica višje gospodarske rasti ter izboljšane percepcije države v tujini in doma. Iz globalnega poročila o konkurenčnosti, ki ga vsako leto pripravlja Svetovni ekonomski forum, smo opredelili 6 področjih, kjer menimo, da lahko dosežemo napredek. Tako bi želeli do leta 2025 na makroekonomskem področju napredovati s 40. na 25. mesto, pri učinkovitosti poslovnega okolja s 35. na 30., pri učinkovitosti trga dela s 43. na 35, pri razvitosti finančnega trga s 60. na 40., pri inovativnosti z 28. na 20. in pri kvaliteti upravljanja podjetij s 40. na 25. mesto. Najvišjih 5 uvrščenih držav ima standard življenja višji za 50 % glede na Slovenijo. Na teh področjih je nujno danes identificirati tiste ukrepe, s katerimi lahko hitro naslovimo zaostanek. Če bomo te ukrepe sprejeli prej kot druge države, bomo imeli konkurenčno prednost, ki se bo odrazila v več tujih investicijah in hitrejši rasti zaposlovanja.

V razpravi po šestih tematskih področjih so udeleženci današnjega Vrha slovenskega gospodarstva najprej opredelili po tri najpomembnejše ukrepe za posamezno področje, na katere so se odzvali tudi ministri Zdravko Počivalšek, dr. Andrej Bertoncelj, Jure Leben, Rudi Medved, Jernej Pikalo ter državni sekretar Tilen Božič. Zatem pa je so udeleženci izglasovali top šest ukrepov kot formulo uspeha za gospodarsko odličnost, ki bo omogočila, da do leta 2025 dosežemo ambiciozno zastavljene cilje – 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 mrd evrov izvoza, 2.300 evrov povprečne bruto plače na zaposlenega.

FORMULA USPEHA ZA GOSPODARSKO ODLIČNOST

· Povečanje učinkovitosti javnega sektorja

· Sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov

· Usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela

· Razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative

· Vzpostavitev okolja za domače in tuje talente

· Okrepitev menedžerskih praks

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je sklenila Vrh z besedami, da smo dobili TOP 6 ukrepov za Formulo uspeha za poslovno odličnost. Vendar pa to, da smo danes izbirali predloge za spremembe le na šestih področjih, ne pomeni, da se ne zavedamo kompleksnosti okolja, v katerem delujemo. Gospodarska zbornica Slovenije bo spremljala vsa ključna področja našega poslovnega prostora, tehtala različne predloge za spremembe, predvsem pa tudi sama pripravljala spremembe za večjo poslovno učinkovitost. Šmuceva je izrazila zadovoljstvo, da smo utrdili zavest, da menedžerji lahko veliko naredijo že pri samih sebi, pri podjetjih, ki jih vodijo.

Napredovati in spreminjati se moramo vsi, menedžerji, podjetja, poslovno okolje, je dodala, in izpostavila, da je bila in bo tudi prihodnje na GZS skrb posvečena stabilnemu in učinkovitemu poslovnemu okolju, razbremenitvi stroškov dela, blažitvi kadrovske vrzeli, razvoju ustreznih finančnih mehanizmov za zdravo gospodarsko rast, krepitvi inovativnosti in vrhunskemu upravljanju podjetij.

***

Odzivi ministrstev po tematskih sklopih

Makroekonomsko področje

dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Na makroekonomskem področju je najpomembnejša makroekonomska stabilnost. Brez te tudi drugje ne bo stabilnosti. Zaveza vlade je, da bo rebalans 2019 uravnotežen. Cilj 2019 je zmanjšati javni dolg v razmerju do BDP na 66,2 % … Za javni servis dajemo dovolj sredstev. Treba je povečati učinkovitost javnega sektorja. Sistem je treba reorganizirati.

Rudi Medved, minister za javno upravo: Javni sektor je največji storitveni servis v javni upravi. V menedžiranju se moramo nasloniti na modele, ki že obstajajo, ki jih gospodarstvo že ima. Rabimo odgovorne ljudi, ki se bodo znali odločiti in se bodo upali sprejeti odločitve …Težave povzročajo preštevilni podzakonski predpisi, ker zakone pišemo preslabo.

Učinkovitost poslovnega okolja

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: V 2018 oz. 2019 bomo naredili strategijo ekonomskih migracij, ki se bo vklapljala v krovno strategijo migracij pod pokroviteljstvom notranjega ministrstva. Narediti je treba korak naprej in pripraviti konkretne ukrepe v socialnem dialogu … Težave imamo s trajanjem študija. Težave pa imamo tudi pri 55+, kjer posamezniki bežijo s trga dela. S tem se moramo soočiti vsi socialni partnerji. Treba je najti rešitve, da bodo starejši dalj časa ostali na trgu dela.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Višje plačana delovna mesta so davčno manj konkurenčna v primerjavi s sosednjimi državami. Na plačnem področju je treba narediti korak naprej. Pri plačah je gospodarstvo zaspalo, zato je nastala situacija s predlogom zakona o minimalni plači. To je treba odpreti v socialnem dialogu … Brez digitalizacije ni možnosti, da bi bili konkurenčni.

Jure Leben, minister za okolje in prostor: Potrebujemo jasen zakonodajni okvir. Na področju okolja se nismo na pravi način ukvarjali s samo zakonodajo. Tu so možne izboljšave … Avtonomnost in strokovnost na MOP na določenih mestih nista zadostna. Če pride do investicije, kjer se mudi, lahko MOP in MGRT skupaj predlagata najboljši način za pomoč investitorju pri izvedbi.

Učinkovitost trga dela

dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šolstvo: Hitrejše vključevanje na trg dela je kontinuiran proces, ki se ga lotevamo tudi prek zmanjševanja fiktivnih vpisov … izobraževalni sistem je dolgo-stezni sistem. Ni ga mogoče na hitro prilagoditi potrebam gospodarstva. Zato je treba gledati naprej. Naslavljati je treba sedanje potrebe, prišli pa bodo poklici prihodnosti in čez 20 let morajo biti mladi pripravljeni na te poklice.

Razvitost finančnega trga

dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Trg denarja – smo del evroskupine in imamo omejene možnosti ukrepanja. Pri trgu kapitala imamo veliko anomalijo – klasični trg kapitala je zelo majhen, nedelujoč. Ostalo je trg kreditov … Slabo črpamo evropska sredstva, ker imamo premalo dobrih projektov. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Zelo pomemben je razvoj finančnih instrumentov evropskih in proračunskih sredstev. Tu je nekaj korak že narejenih (sklad skladov, SID banka, potrpežljiva posojila pri SPS)

Inovativnost

dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šolstvo: Želim si družbene debate, kaj naj bi šolski sistem bil. Poklici prihodnosti, digitalizacija, izzivi, ki jih bo izobraževalni sistem imel. Kot družba se bomo mogli vprašati, kaj si želimo in koliko smo v to pripravljeni vložiti in na kak način. Sedaj vlagamo okoli 4,8 % BDP, primerljive države pa okoli 6 %. Zgodba je tudi v drugačni in boljši organizaciji. Glede vavčerskega sistema imam v načrtu, da zadevo popravimo in jo vpeljemo predvsem za MSP.

Tilen Božič, državni sekretar na MDDSZ: Na ministrstvu imamo načrt, da se tudi sami bolj usmerimo v inovacije.

Kvaliteta upravljanja podjetij

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Verjamem, da so vsi dobri rezultati gospodarstva rezultat dobrega vodenja. Dva problema: na državni strani moramo narediti popravni izpit, da pridemo do bolj strokovnega upravljanja. Še vedno imamo čez 110 državnih podjetij, njihova vrednost 11,5 mrd. Imamo ogromno dobrih MSP, ki so uspešna doma in v tujini, imajo pa težave pri prehodu iz majhnih v večje, pri prenosu lastništva pri družinskih podjetjih, … ki jim je treba dati usmeritve za boljše upravljanje.

dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Poslovodenje in nadziranje mora biti učinkovito in uspešno, da se pride do dobrega rezultata. Z uvedbo letnih načrtov in boljših korporativnih praks smo dvignili donos SDH.

Letak

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

Izjava generalne direktorice GZS Sonje Šmuc

NA 13. VRHU SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA NA TEMO MINIMALNE PLAČE

Brdo pri Kranju, 28. 11 .2018

Spoštovane gospe in gospodje,

danes na Vrhu slovenskega gospodarstva ne bomo posebej obravnavali plačne politike, še manj problematiko minimalne plače. Ko govorimo o visoki dodani vrednosti, digitalizaciji, inovativnosti, izvozu … marsikdo dobi občutek, da je razprava o minimalni plači popolnoma nepotrebna, celo zastarela. Pa vendarle ni tako. Minimalno plačo, ki bo bistveno višja od današnje, delavcem in delavkam ne more administrativno zagotoviti država, ne da bi ob tem tvegala tudi njihova delovna mesta. Zagotovimo si jo lahko le tako, da dvignemo dodano vrednost, produktivnost in izvoz, kot smo začrtali že lani v Razvojnem partnerstvu za tri generacije. O teh razvojnih vidikih se bomo pogovarjali na današnjem Vrhu.

Izpostaviti želim, da se na GZS strinjamo z vsakoletnim usklajevanjem minimalne plače, kot izhaja iz obstoječega Zakona o minimalni plači, ki upošteva inflacijo in druge kriterije, kot je produktivnost. Rast minimalne plače tako ni pod vprašanjem.

Ne more pa o minimalni plači odločati, mimo socialnega partnerstva, samo politika; in to celo tako, da podpira novosti, ki povsem spremenijo osnovne postulate, kot je definicija plače. Takih tektonskih premikov se ne dela brez usklajevanja in se jih ne dela v mesecu ali dveh.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači, ki ga je na predlog Levice podprla tudi široka skupina koalicijskih poslancev, ne samo da nesprejemljivo ignorira socialno partnerstvo, temveč spregleda tudi več pomembnih dejstev:

1. 1. Minimalna plača raste precej hitreje od inflacije, s čimer se krepi realna vrednost minimalne plače. Povprečna bruto plača se je od januarja 2009 povišala za 17 %, minimalna plača pa kar 3-krat več (za 43 %), cene 4-krat manj (za 11 %).
   2. Slovenija je že sedaj na prvem mestu v Evropski uniji po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plače. V EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 % povprečne plače, v Sloveniji je že sedaj nad 52 % povprečne plače.
   3. Produktivnost dela se je že sedaj povečevala pol počasneje od minimalne plače. Produktivnost dela se je od leta 2009 povečala za četrtino, minimalna plača pa skoraj še enkrat več in je za enkrat višja kot v Višjegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino.
   4. V Sloveniji je trenutno v podjetjih, ki imajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega nižjo kot 18.000 €, preko 50.000 zaposlenih. Mnogi od teh delajo za javne naročnike, ki zasledujejo načelo najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno.
   5. Unikatna predlagana metoda spreminjanja minimalne plače bo zelo hitro vplivala na celotno plačno politiko, na socialne transferje, pokojnine in na plače v javnem sektorju. Bomo to zagotovili z novimi davki ali krčenjem sredstev za programe v zdravstvu, infrastrukturi in še kje?
   6. In nenazadnje, predlagatelji zakona in njegovi podporniki posegajo tudi v širši zakonski in pravni kontekst, saj drugače opredeljujejo definicijo plače, kot izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih. Po novem plača več ne bi bila sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. Ta unikum vnaša velika tveganja v prihodnja kolektivna pogajanja in neusklajenost v našem pravnem redu.

Mislimo, da je potrebna tako strokovna razprava kot iskanje socialnega dialoga o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji, za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja. Zato tudi iz tega mesta protestiramo proti enostranskemu spreminjanju zakonodaje, ki pomembno vpliva na pogoje poslovanja in povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja.

Zato smo včeraj Vlado RS, ki bo to tematiko obravnavala v kratkem, pozvali, da:

• • ne podpre predloga zakona,
  • da začne s postopkom usklajevanja višine minimalne plače za leto 2019 in
  • sproži argumentirano razpravo socialnih partnerjev o prihodnji ureditvi minimalne plače znotraj ESS.

Nagovor predsednika GZS Boštjana Gorjupa

Brdo pri Kranju, 28. 11 .2018

Cilj letošnjega Vrha slovenskega gospodarstva je pripraviti Formulo uspeha za gospodarsko odličnost. Za dosego višje dodane vrednosti (60.000€), večjega izvoza (50 milijard €) in višjih plač (2.300 € na zaposlenega) so potrebne spremembe. V analizi našega poslovnega okolja smo uporabili nekatere najbolj znane globalne analize – Global Competitiveness Report od World Economic Foruma ter IMD World Competitiveness Ranking Report. Slovenija je v zadnjih letih na teh lestvicah napredovala, na nekaterih področjih smo v samem svetovnem vrhu, obstajajo pa še področja, kjer še zelo zaostajamo. Ocenjujemo, da bi s hitrejšim napredovanjem na teh področjih lažje in hitreje dosegli višjo razvitost in zastavljene razvojne cilje.

Zato predlagamo nove ukrepe predvsem na naslednjih šestih področjih:

• • Makroekonomsko področje
  • Učinkovitost poslovnega okolja
  • Učinkovitost trga dela
  • Razvitost finančnega trga
  • Inovativnost
  • Kvaliteta upravljanja podjetij

Predlagane ukrepe -31 – izpostavljamo (nekatere ponovno) tudi zato, ker imamo nove politične razmere, novo koalicijsko pogodbo in zaznane spremembe javnega mnenja v smeri večje redistribucije in povečane vloge države ter zmanjševanja pomena podjetništva za razvoj in prihodnost Slovenije. O predlaganih ukrepih bodo člani GZS en mesec lahko glasovali preko spleta GZS, na samem Vrhu pa bo na koncu glasovanje o 6 najpomembnejših ukrepih za Formulo uspeha.

Vrh bomo začeli ob 16. uri s plenarnim zasedanjem, na katerem se nam bodo pridružili predstavniki Vlade Republike Slovenije in Evropske komisije. Nadaljevali bomo z delom po skupinah, tako, da bo vsakdo lahko sodeloval pri oblikovanju končnih predlogov. Zaključili bomo tako, da bomo izbrane predloge soočili z mnenji posameznih ministrstev.