Vrh slovenskega gospodarstva: Razvojno partnerstvo želi biti naboj za preboj

Brdo pri Kranju, 22. novembra 2017 – Davčno prestrukturiranje, izobraževanje za poklice prihodnosti in ukrepi za reaktivacijo generacije 55+ je nekaj ključnih ukrepov za dosego ambicioznih ciljev za dobrobit delovno aktivnih, starejših 55+ in mladih. Ti so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na današnjem 12. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Bled, 24. novembra 2016 – Posodobitev šolskih programov, velika nacionalna digitalna koalicija ter razvojna podpora države so prednostna splošna priporočila za hitrejšo in uspešnejšo digitalizacijo gospodarstva. To je izpostavilo prek 430 vodilnih predstavnikov gospodarstva na današnjem 11. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Vzpostavljena je bila tudi Slovenska digitalna koalicija – digitalna.si, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti gospodarstva, novim zaposlitvenim možnostim, razvoju socialne in vključujoče družbe ter hitrejšemu digitalnemu preoblikovanju Slovenije.

Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma dejal, da je Evropo in z njo tudi Slovenijo z industrijo 4.0 in digitalizacijo zalil digitalni cunami. Sicer se je del gospodarstva že danes sposoben odzvati naročilu tudi 5 minut po dvanajsti, ne le 5 minut pred dvanajsto. V prihodnje bodo podjetja morala hitreje digitalizirati svoje poslovanje, kar ne bo odvisno le od njih, temveč tudi od tega, kako bo digitalizacijo gospodarstva s strateškimi investicijami, s podporo razvoju in raziskavam in s primerno zakonodajo podprla vlada. Zato DigitAgenda 2016 poleg priporočil Vladi RS vključuje tudi priporočila podjetjem. Le z roko v roki bo mogoče izkoristiti priložnosti in izzive: IT podjetja z drugimi podjetji, zaposleni z vodstvi podjetij, podjetja s politiki, in nasprotno. »Cilj je jasen: popeljati Slovenijo med razvitejše članice EU. To je ključna priložnost, ki jo ponuja digitalizacija. Zato se je ne smemo bati, temveč jo moramo zagrabiti – in zmagati,« je zaključil.

Predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar je dejal, da je gospodarska klima sedaj najugodnejša po letu 2008. Slovenija krepi svoj ugled v svetu tudi zaradi gospodarstva. Vlada mu skuša pri tem, da bo lahko delalo naprej in zaposlovalo, pomagati. Usmerjena pa je tudi v prihodnost. Slovenija naj postane zelena referenčna država v Evrope. Kot je poudaril, se je vlada dejavno vključila v koncept krožnega gospodarstva, ki se povezuje s konceptom trajnostnega razvoja. Cerar se je dotaknil tudi današnje vzpostavitve Slovenske digitalne koalicije. Digitalna prihodnost se ponovno začenja tukaj in zdaj. Njegova vizija je, kot je povedal, da ohranimo zeleno Slovenijo, da smo drzni in inovativni, da krepimo pamet in znanje, ob tem pa ostanemo človečni, humani.
Inventuro Gospodarskega memoranduma 2014-16 je predstavil Goran Novković, izvršni direktor GZS. Med najbolj kritičnimi ukrepi, ki jih je gospodarstvo predlagalo, je izpostavil zdravstveno in pokojninsko reformo, kjer ni zaznati pravega premika, pa tudi še vedno premajhno prožnost na trgu dela. Gradbena in prostorska zakonodaja ter strategije in prioritete pri izvedbi strateških investicij, s časovnico in modeli financiranja so šele v pripravi. Kot pozitiven dosežek je ocenil reformo javnega naročanja v skladu z direktivo EU. Zahtevo po davčnih blagajnah je označil kot delno uresničen ukrep, saj ni večje transparentnosti inšpekcijskih nadzorov. Kritičen je bil tudi do razbremenitve stroškov dela, ki je sicer bila izvedena, vendar le za 1 odstotek, kar je skoraj zanemarljivo. Poudaril je, da si »želimo bistveno močnejšega sodelovanja z vlado kot v zadnjih dveh letih.«

Na Vrhu so udeleženci iz DigitAgende 2016 opredelili 3 prednostna splošna priporočila, ki so strateške, čezsektorske narave, ter po 1 prednostno specifično priporočilo za področja digitalizacije infrastrukture, industrije, storitev ter digitalne regulative.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v svojem odzivu poudaril, da se razprave o tem, ali se digitalizirati ali ne, umikajo: »Premikamo se v smer razprav, kako z digitalizacijo do čim več koristi. Rezultat 4. industrijske revolucije niso računalniki, ampak nov poslovni model. Digitalne platforme imajo dve razsežnosti: da produkt lahko izdelaš in da ga čim bolje prodaš.« Pri storitvah in omrežjih v mednarodnem merilu nismo slabi. Slabi smo po količini uporabe e-storitev, je še dodal minister Boris Koprivnikar in se dotaknil še področja varnosti: »S podatki je tako kot z elektriko. Naučiti se je treba ravnati z njimi.«

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da je digitalizacija nujna, ker omogoča, da izkoristimo priložnosti. Napovedal je novo blagovno znamko za promocijo slovenskega gospodarstva – Green creative smart (zeleno, ustvarjalno, pametno). Obljubil je, da se bo poslej test vpliva predpisa na gospodarstvo (test MSP) izvajal za vse predpise.

Juhan Lepassaar, vodja kabineta podpredsednika Evropske komisije za enotni digitalni trg Andrusa Ansipa, je poudaril, da se EU lahko premakne naprej le, če se tudi članice premikajo naprej. Pohvalil je vzpostavitev Slovenske digitalne koalicije – digitalne.si. Kot nalogo Evropske komisije je posebej poudaril zmanjšanje ovir pri čezmejnem poslovanju, tudi za slovenska podjetja. Evropska komisija želi vzpostaviti enotni podatkovni evropski prostor.
Podpredsednik GZS Igor Zorko je v nadaljevanju povedal, da bo GZS pomagala svojim članom, zlasti malemu gospodarstvu, in jih podprla pri enostavni, ekonomični in učinkoviti digitalni preobrazbi.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je 11. Vrh slovenskega gospodarstva sklenil z osnovnim sporočilom Vrha gospodarstva: ni druge izbire za Slovenijo kot skočiti na vlak razvoja, ki ga kot osnovno gorivo poganja digitalizacija. »Tudi mladi danes v izobraževalnem sistemu ne dobijo dovolj vsebin, povezanih z digitalizacijo,« je še poudaril Samo Hribar Milič, »Ves čas moramo spremljati razvojne trende in biti zraven.«

Pripete datoteke:

– NAGOVOR_PREDSEDNIKA_GZS_MARJANA_MACKOSKA_NA_VSG

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

DigitAgenda 2016 zajema ključna priporočila, kako do leta 2025 dvigniti povprečno rast produktivnosti v slovenskem gospodarstvu zaradi digitalizacije na 3 % ter kreirati 10.000 novih digitalnih delovnih mest. GZS jo je pripravila s sodelovanjem nekaterih gospodarstvenikov v okviru štirih delovnih skupin.

Do leta 2020 bo 90 % delovnih mest narekovalo poznavanje informacijskih tehnologij. Tako posamezniki kot podjetja in družba smo na to smo še premalo pripravljeni. Najnovejša anketa svetovalne hiše A.T. Kearney potrjuje, da podjetja digitalizacije še ne dojemajo kot sredstvo za doseganje rasti prodaje. Le 32 % slovenskih družb želi svojo digitalno tranzicijo z zunanjim partnerjem pospešiti, kar je izrazito manj kot v povprečju razvitih državah regije Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda (EMEA: 78 %). Le 25 % družb ima zapisano digitalno strategijo (razviti trgi EMEA: 45 %).

Poleg 5 splošnih priporočil vključuje DigitAgenda 2016 specifična priporočila za štiri posamezna področja: digitalizacijo infrastrukture, digitalizacijo industrije, digitalizacijo storitev ter digitalno regulativo.

Več:

–    DigitAgenda 2016

–       DigitAgenda 2016, krajša verzija

–     DigitAgenda 2016, krajša verzija (ENG)

Slaba trojka za vlado: največ napredka pri javnih naročilih in turizmu, najmanj pri reformah in izobraževanju.

Goran Novković, GZS

Reforma javnega naročanja, ustanovitev in delovanje Slovenske turistične organizacije, ukrepi proti veriženju podjetij in manjša obremenitev energetsko intenzivne industrije so področja, ki jih je Vlada RS dokaj celovito uresničila od sprejema Gospodarskega memoranduma na Vrhu slovenskega gospodarstva leta 2014. Ocena Vlade RS pri upoštevanju predlogov gospodarstvenikov, kot so jo podali uslužbenci GZS, je slaba trojka.

Inventura Gospodarskega memoranduma

Pred dvema letoma so gospodarstveniki na Brdu pri Kranju oblikovali 36 prednostnih ukrepov za takrat še novo vlado. Po dveh letih smo na GZS opravili inventuro in jo predstavili letos novembra na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva na Bledu. Glavne ugotovitve so naslednje:

1. Gospodarske razmere v Sloveniji so ugodne predvsem zaradi konjunkture, izvoznih uspehov in uresničevanja ukrepov, pripravljenih do konca leta 2013, predvsem sanacije bank in ukrepov za prestrukturiranje prezadolženih podjetij, pa tudi zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je omejil prevelike apetite po javni porabi, navkljub hudi krizi.

2. Številni ukrepi iz Gospodarskega memoranduma v času po letu 2013 so pripravljeni ali v delni izvedbi, a jih ovirajo slabosti pri implementaciji.

3. Najbolj kritične so razmere na najbolj kritičnih področjih, kjer bi morali hitro izpeljati reforme.

Med delno izvedenimi ukrepi so denimo davčne blagajne (ne da bi bolj začeli preganjati šušmarje ali zagotovili bolj transparentne inšpekcijske preglede po litovskem vzoru), zgolj malenkostna razbremenitev plač. Med skoraj pripravljenimi ali v začetni fazi so gradbena in prostorska zakonodaja, razpisi za strateška razvojno-inovativna partnerstva (sripi), pripravljeni pa so tudi nekateri dokumenti za strateške infrastrukturne investicije. A, kot vemo, papir prenese vse, zato bo nujno še zavihati rokave. Zlasti zato, ker je pri prostorski zakonodaji še nekaj neznank, sripi šele nastajajo, začetek gradnje drugega tira pa je tudi velika neznanka, vključno z modelom financiranja.

Šepajoče reforme

Najbolj vladni ukrepi šepajo pri ključnih reformah. Zdravstvena reforma je v slepi ulici, saj se vlada umika apetitom po dodatnih prilivih, čeprav je očitno, da denar na veliko uhaja iz sistema, zaradi neracionalne porabe in tudi sumov korupcije. Priprava pokojninske reforme se ne premakne. Pri mini reformi trga dela so za zdaj, po začetku pogovorov, velike neznanke za delodajalce. Najhuje pa je na področju izobraževanja, ki zelo slabo posluša klice gospodarstva, naj mu vendarle bolj prisluhne. Predloga glede poklicev, ki so deficitarni, denimo že leto in pol ležita v predalih. Podjetnost in ustvarjalnost v osnovne, srednje poklicne šole in gimnazije naj bi uvedli šele leta 2023!

Zdravo gospodarstvo

Slaba trojka je zato objektivna ocena, ki pa ne bi niti približno zdržala, če ne bi Vlada RS imela te sreče, da pluje na valovih konjunkture. Lahko bi dejali, da ima vlada srečo na vrvici. Zato je ključno vprašanje, kako nam bo leta 2020, ker še nismo izpeljali nobene resne reforme, razen javnega naročanja, ne pa, ali nam je leta 2016 res lepo.

Ta hip namreč doživljamo gospodarsko rast, izvoz se povečuje bolj kot v EU, podjetja so se drastično razdolžila. Gospodarstvo je na bistveno bolj zdravih temeljih kot leta 2008, pred krizo.

Bolne javne finance

Toda po drugi strani država ob egoističnih apetitih nekaterih poklicnih skupin v javnem sektorju izrazito počasi zmanjšuje javni dolg, za katerega namenjamo milijardo evrov na leto. Če se obresti zvišajo za eno odstotno točko, bo to takoj 300 milijonov evrov več. Boj proti korupciji je pomanjkljiv, kar jasno kažejo zadnje razkrite afere in anomalije v zdravstvu. Podobno, kot so to pred kakšnim letom razkrite afere v visokem javnem šolstvu. Proračun pa je premalo razvojen.

Ob takšnem vladanju bomo lahko veseli, če nam bo leta 2020 še tako kot v letu 2016. Četudi nam bo, pa bo to bolj posledica ugodnih evropskih in svetovnih razmer za gospodarstvo in učinkovitosti naših podjetij, ne pa ukrepov vlade. Seveda pa takšne razmere žal ne bodo trajale v nedogled.

Se še spomnite Schroederja?

Čas je, da se spet spomnimo Schroederjeve reforme. Izpeljal jo je v času konjunkture, da je manj bolelo.

OKVIRJI OB FOTKI:

https://www.gzs.si/pripone/MEMORANDUM_2014_v1.pdf

5 POZITIVNIH DOSEŽKOV:

1. Reforma javnega naročanja v skladu z direktivo EU
2. Samostojna STO, stabilen vir financiranja turizma
3. Ukrepi proti veriženju podjetij
4. Zmanjšana obremenitev energetsko intenzivne industrije
5. Potrjena strategija pametne specializacije

5 POMEMBNIH, A LE DELOMA URESNIČENIH DOSEŽKOV:

1. Davčne blagajne, a brez okrepljenega boja proti šušmarjem
2. Razbremenitev stroškov dela, a le za 1 odstotek v dodani vrednosti
3. Funkcijska analiza javnega sektorja, a ne mednarodno primerljiva in poglobljena
4. Pristop k smernicam korporativne integritete – ni obveznega pristopa državnih družb
5. Presoja učinkov nove zakonodaje na gospodarstvo, a zelo okrnjeno

5 UKREPOV VSAJ DELOMA ALI ŠE VEDNO V PRIPRAVI:

1. Gradbena in prostorska zakonodaja
2. Strateška infrastruktura: strateški dokumenti s časovnico in modeli financiranja
3. Strateška razvojno-inovativna partnerstva (razpis v teku)
4. Sistemska podpora podjetij v tujini: Mednarodni izzivi 2017-18 pripravljeni
5. Podjetnost in ustvarjalnost v šole (v načrtu šele leta 2023!)

5 KRITIČNIH UKREPOV:

1. Zdravstvena reforma: radikalni apetiti kljub številnim aferam in anomalijam
2. Pokojninska reforma: ni premika kljub neugodnim demografskim trendom
3. Mini reforma trga dela: velika negotovost za delodajalce
4. Izobraževanje za gospodarstvo: predlog o deficitarnih poklicih v predalu itn.
5. Tehnološki razvoj: še vedno ni razvojne inovacijske agencije

POUDARKA/CIFRI

300 milijonov evrov se lahko zviša strošek, če se samo za 1 odstotno točko zvišajo obresti za javni dolg.

Radikalni apetiti sindikatov, nerazvojni proračun in reformska suša. Kam nas bo to pripeljalo?

Partner