Vrh slovenskega gospodarstva

11. Vrh slovenskega gospodarstva 2016

Bled, Festivalna dvorana 24. novembra 2016



OKVIRNI PROGRAM

 

16.00 – 16.07

Pozdravni nagovor

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS

 

Uvodni nagovor

Marjan Mačkošek, predsednik GZS

16.07 – 16.15

Nagovor predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja

 

16.15 – 16.23

Digital opportunity (Digitalna priložnost)

Jožko Mrndže, regionalni vodja za Google Adriatics

16.23 – 16.30

Inventura Gospodarskega memoranduma 2014-16

Goran Novković, izvršni director GZS

16.30 – 16.48

Predstavitev splošnih priporočil, razprava in glasovanje

16.48 – 17.00

Podpis Slovenske digitalne agende digitalna.si

17.00 – 17.20

Odmor

17.20 – 18.20

Predstavitev priporočil posameznih skupin, razprava in glasovanje o prioritetnih priporočilih s posameznih področij
- skupina za digitalizacijo infrastrukture
- skupina za digitalizacijo industrije
- skupina za digitalizacijo storitev
- skupina za digitalno regulativo

18.20 – 18.35

Odziv ministrov

18.35 – 18.42

Komentar predstavnika Evropske komisije
Juhan Lepassaar, vodja kabineta podpredsednika Evropske komisije za enotni digitalni trg Andrusa Ansipa

18.42 – 18.45

Digitalna GZS

Igor Zorko, podpredsednik GZS

18.45 – 18.50

Zaključni pogled

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS

18.50 - 21.00

Organizirana B2B srečanja

 

 



Partnerji


Zlata pokrovitelja




Zlati partner




Poslovno informacijski partner




Bronasti pokrovitelji


Zaključki 18. Vrha slovenskega gospodarstva


Udeleženci 18. Vrha slovenskega gospodarstva 29. novembra so se strinjali, da je skupni cilj vseh razvoj Slovenije. Uskladili oz. 'uglasili' (op. rdeča nit dogodka je bila 'uglašeni v razvoju') so se glede treh ključnih ukrepov.

1.      Pred kakršnimikoli novimi obdavčitvami oziroma obremenitvami se moramo vlada in gospodarstvo resno pogovoriti, kako bomo gospodarstvo razbremenili in kako bomo na novo postavili davčno politiko.

Ta vlada je gospodarstvo že obremenila s sedmimi ukrepi, ne da bi upoštevala naše pripombe in predloge. Dvigovanje davka v primeru popoplavne obnove ni prava rešitev. V tujini krize rešujejo s solidarnostnimi prispevki. Želimo, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo najprej na seznam da vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Zatem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. Na GZS smo v ta namen že pripravili mini davčno reformo.

2.      Povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije za zvišanje dodane vrednosti

Zavezništvo med gospodarstvom, vlado in znanostjo je spodbuden začetek. Vlada je pokazala voljo in pripravljenost, da smo skupaj zelo konkretno opredelili dosegljive cilje. Tako je v zavezništvu naveden cilj, da se bo delež BDP, namenjen raziskavam, razvoju in inovacijam, do leta 2030 povečal na 2,8. Veseli nas, da je vlada postala še bolj ambiciozna in, kot je napovedal minister za visoko šolstvo, razvoj in inovacije, po novem cilja celo na 3,5 %. Država se je že zavezala, da bo za raziskave in razvoj namenila 1 % BDP. Dodatnih 0,25 % mora zagovoriti še za inovacije. Preostalo bodo vložila podjetja. Ob tem pa je pomembna tudi kontinuiteta razpisov.

3.      Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti

Zeleni prehod je dejstvo. Zanj bo potrebnih enormno veliko sredstev. Ena ključnih zadev pa je energetska samozadostnost, ki predstavlja tudi vprašanje suverenosti. V energetski krizi se je pokazalo, kaj pomeni biti odvisen od uvoza. Zato na GZS predlagamo, da izkoristimo vse razpoložljive nizkoogljične vire, tako OVE kot jedrsko energijo. Zato moramo čimprej sprejeti odločitev glede JEK2. Referendum bi lahko izvedli že prihodnje leto, sočasno z evropskimi volitvami, s čimer bi državi prihranili nekaj stroškov. Odločitev je pomembna predvsem kot signal, da bo industrija dobila odgovore in vedela, kako se naj v prihodnje obnaša.

Slovenija potrebuje jasno opredeljene strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. To je osnova naše poti v prihodnosti, ki mora temeljiti na premišljenih, preudarno zastavljenih ciljih. Ko jih bomo zastavili, bo lažje uskladiti potrebne korake za dosego ciljev. Predvsem je pomembno, da bodo strateški cilji postavljeni dolgoročneje, brez stalnih spreminjanj.

V ta namen potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Na GZS vemo, kako bi postopali. Z veseljem bomo to delimo z odločevalci. Nočemo biti dežurni kritik. Želimo biti partner in tvorno sodelovati pri ustvarjanju družbenega razvoja, napredka in blaginje.