Vrh slovenskega gospodarstva

Nagovor predsednika GZS Boštjana Gorjupa

Vrh slovenskega gospodarstva

Brdo pri Kranju, 28. 11 .2018

Spoštovani ministri, cenjeni gostje in gospodarstveniki lepo pozdravljeni! Slovensko gospodarstvo je v preteklih letih naredilo velik preskok. Iz akutnega bolnika evropske Unije se je razvilo v eno izmed zvezd gospodarske učinkovitosti. Vlaganje v razvoj in nove trge, v ljudi in njihove kompetence je v nekaj letih obrodilo sadove. Že peto leto zapored dosegamo nadpovprečno rast – v povprečju preko 4%, kakršna bo dosežena tudi v letošnjem letu. Povečali smo dobičkonosnost poslovanja, dodano vrednost, izvoz, število zaposlenih. Izboljšalo se je sodelovanje znanosti in gospodarstva, ki ga podpira tudi država s strategijo in programi pametne specializacije. Povečal se je priliv tujih investitorjev, saj so v državo prišla številna mednarodno uveljavljena in uspešna podjetja, ki v pogojih za poslovanje v Sloveniji vidijo priložnost za razvoj svojih poslov.

Vendar pa nas uspehi ne smejo uspavati. Einstein je že opozoril, da je Življenje kot voziti kolo, če želimo ohraniti ravnotežje, se moramo ves čas premikati. Prilagajati sebe in podjetja spremembam, ki se vsak dan dogajajo na našem planetu.

Lani smo na vrhu gospodarstva postavili zelo ambiciozne cilje, ki bi jih radi dosegli do leta 2025: 60.000 EUR povprečne dodane vrednosti, 50 milijard izvoza, 2.300 povprečne plače na zaposlenega. Univerzalnega recepta, kako doseči gospodarsko odličnost ni. Na koncu mora vsako podjetje samo ugotoviti, kakšne ukrepe in spremembe mora izpeljati, da bo zmoglo doseči svoje cilje. Ali kot je nekoč rekel Michael Jordan, skrivnost uspeha leži v vsakdanjem trdem delu. Tudi država Slovenija ne more pri svojih strateških ukrepih kopirati tujih praks. Seveda pa se iz primerov drugih lahko veliko naučimo. In lažje pripravimo »formulo«, ki nas bo pripeljala do hitrejšega razvoja.

V preteklih mesecih smo analizirali pogoje poslovanja znotraj vrste držav Evropske unije in sveta. Kaj delajo tako dobro na Danskem ali v Južni Koreji, zakaj se dobro razvija Poljska, Bolgarija pa ne itd. Vse skupaj smo primerjali razmerami pri nas, pri tem smo uporabili tudi nekatere uveljavljene mednarodne primerjave in lestvice, kot jih pripravljajo v Global Competitiveness Report (World Economic Forum) ter World Competitiveness ranking report (IMD Lausanne). Slovenija je v zadnjih letih na teh lestvicah napredovala, na nekaterih področjih smo v samem svetovnem vrhu, obstoje pa še področja, kjer še zelo zaostajamo. Zato smo za letošnji Vrh pripravili predloge – za nas, v podjetjih in za naše okolje, za Vlado in naše socialne partnerje – na tistih področjih, kjer najbolj zaostajamo za najuspešnejšimi.

Vse predlagane ukrepe bomo predstavili ustreznim vladnim ekipam in socialnim partnerjem, znotraj GZS pa bomo organizirali partnerstva in aktivnosti, s katerimi bomo tudi sami neposredno prispevali delež k približevanju visokim razvojnim ciljem. Nekdo nas je vprašal, naše panoge pa ni med predlaganimi področji, ali to pomeni, da se nas je zbornica odrekla? Seveda ne, na Vrhu bomo izpostavili tiste točke, kjer smo šibki kot celota. Še naprej pa se bomo s konkretnimi predlogi in dejanji zavzemali, za razvoj slehernega člana GZS. Ne le, ker skupaj lahko uveljavimo več, temveč tudi zato, ker le skupaj lahko zagotovimo, da bo Slovenija res postala zgodba o uspehu.