Zapri

12. VRH SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA

 

Vrh slovenskega gospodarstva: Razvojno partnerstvo želi biti naboj za preboj

 
Brdo pri Kranju, 22. novembra 2017 – Davčno prestrukturiranje, izobraževanje za poklice prihodnosti in ukrepi za reaktivacijo generacije 55+ je nekaj ključnih ukrepov za dosego ambicioznih ciljev za dobrobit delovno aktivnih, starejših 55+ in mladih. Ti so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na današnjem 12. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).


 
Razvojno partnerstvo je potrebno, da bi do leta 2025 hitreje ujeli bolj razvite članice EU, da bomo naslednjo krizo pričakali bolje pripravljeni, manj zadolženi ter da bomo med seboj zgradili večje zaupanje, je uvodoma pojasnil predsednik GZS Boštjan Gorjup (PPT). Cilji, ki jih predlaga GZS, so povečati izvoz in dodano vrednost za skoraj 45 %. Ambiciozno, a le tako bo možno občutno dvigniti tudi standard prebivalcev Slovenije. Za dosego ciljev potrebujemo troje, pravi Gorjup, poleg dviga naložb v raziskave in razvoj na 2,4 % BDP še kakovostne kadre za prihodnje potrebe gospodarstva in ugodnejše davčno okolje, zlasti za visoko strokovne kadre. V dokumentu GZS o razvojnem partnerstvu so predlagani nekateri od ukrepov, da bi do leta 2025 te cilje dosegli. Nujen je srednjeročni nacionalni razvojni sporazum, ki bo okrepil zdrave gospodarske trende, je izpostavil Gorjup in dodal, da na GZS želimo, da so naši predlogi prispevek k razvojnemu partnerstvu s socialnimi partnerji za obdobje 2018-25.

 



Predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar se je strinjal, da so cilji pravi. Za dosego tako ambicioznih ciljev pa je potreben socialni dialog. Zagovarja nujnost razvoja in sodelovanja. Brez gospodarske rasti ni gospodarskega razvoja, je dejal in dodal, da so za to najbolj zaslužni ravno gospodarstveniki. Potrebujemo kvalitetno javno zdravstvo, infrastrukturo, kvalitetno šolstvo, ki uvaja praktična in kompetenčna znanja, dobro delujoče pravosodje … Izkoristiti moramo priložnost za povečanje produktivnosti.

 

Mitja Gorenšček (nosilec tematskega sklopa Aktivna populacija) je za dosego cilja pri aktivni populaciji - rast povprečne bruto plače, ki bo višja od inflacije in hkrati nižja od rasti produktivnosti dela -, kot najpomembnejše korake navedel davčno prestrukturiranje oz. razbremenitev stroškov dela, vključno z reformo dohodninske lestvice, ohranitev 100 % olajšave za kakršnokoli investicijo v RR, debirokratizacijo postopkov pri olajšavah za RR, aktivno imigracijsko politiko, znižanje strukturne brezposelnosti za potrebe gospodarstva s prekvalifikacijami ter okoljsko debirokratizacijo.

 

Cilj, zagotoviti hitrejšo in večjo vključenost mladih v redne oblike dela in razpolovitev deleža podjetij, ki jim primanjkuje ustrezno usposobljenih mladih kadrov, bo mogoče doseči predvsem z mobilnostjo mladih v izobraževalnem sistemu in na trgu dela ter zmanjševanjem birokratskih ovir za zaposlovanje tujcev, z motiviranjem mladih za čim hitrejše zaposlovanje in stimulacijo za čimprejšnji zaključek študija, pa tudi s promocijo poklicev prihodnosti. Pomembno je tudi uvajanje modernih prenosov znanja od starejših na mlajše znotraj podjetij. To je izpostavil dr. Blaž Nardin (nosilec tematskega sklopa Mladi do 30 let).

 

Zato, da bi na segmentu starejših 55+ dosegli cilj, povečati stopnjo delovne aktivnosti z 41 % v letu 2016 na vsaj 50 % do leta 2025, je treba zagotoviti predvsem finančne vzpodbude za delodajalca, državo in delavca, fleksibilnost delovne in davčne zakonodaje, omogočiti medgeneracijsko učenje v obe smeri, in oblikovati starejšim prijazna podjetja, je sklenil Martin Novšak (nosilec tematskega sklopa Starejši 55+).

 

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je pohvalila, da so tokrat v ospredju ljudje, tri generacije, s katerimi se tudi v sindikatih aktivno ukvarjajo. Kar je v razvojnem partnerstvu pomembno, je pomembno v začetku, ko govorimo o nastavkih za razvojno partnerstvo. Pričakuje, da ne bo ostalo le pri željah GZS, le pri nameri, izraženi v dokumentu, ampak bo ta dokument v bližnji prihodnosti morda temelj za nov socialni sporazum. Obljubila je trd pogajalski boj pri socialnem sporazumu in konstruktivne rešitve.

 

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je poudarila, da je pri trgu dela največji izziv, da mladi prepozno vstopajo na trg dela. Aktivna populacija je preveč obremenjena. Pri generaciji 55+ pa je največ težav, saj je Slovenija na repu Evrope. Zato nas tu po besedah ministrice čaka največ dela.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek verjame, da bomo skupaj uspeli izvesti potrebne korake za dosego zastavljenih ciljev do leta 2025: 50 mrd evrov izvoza in 60.000 DV na zaposlenega. Opozoril pa je, da je treba obrzdati pretirane želje po delitvi.

 

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je sklenila Vrh z besedami, da želi biti razvojno partnerstvo naboj za preboj. Je poziv h družbenemu dogovoru, kako do višjega življenjskega standarda. Kakovost življenja pomeni kvalitetna in dobro plačana delovna mesta, dobro šolstvo, dostopno zdravstvo, varnost in delujočo infrastrukturo. Kakovost življenja je tudi v kulturi in v pristnih stikih z ljudmi. Vse, razen zadnjega, zahteva denar. Tega pa lahko ustvari le gospodarstvo. Na vitalnosti gospodarstva zato stoji in pade vlada, država, narod. Zato vztrajamo in zahtevamo, da se razmišljanja iz gospodarstva pretvorijo v konkretne politike. Rabimo podporo in široko strinjanje vseh socialnih partnerjev. Poudarila je nujnost iskanja praktičnih in enostavnih rešitev. V tem želi biti Gospodarska zbornica Slovenije tvoren partner.

 

Vlado je pozvala, da naj da gospodarstvu krila. Pri tem je navedla konkreten primer: če bi se dogovorili, da bi dodatne prilive v proračun iz naslova novih zaposlitev in odlive zaradi manjše brezposelnosti, višje prilive zaradi zvišanih stopenj davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravih oseb razdelili po tretjinah – tretjina za znižanje javnega dolga, tretjina za različne proračunske zahteve, bi morala ena tretjina biti predvidena za zniževanje obdavčitve dela in vzpodbujanje inovativnosti in razvoja podjetij.

 

 

 

***

 

Odzivi predsednic in predstavnikov političnih strank po tematskih sklopih

 

Aktivna populacija

 

Andrej Vizjak, SDS: Slovenija je preveč zbirokratizirana. Nujna je privatizacija in boljše upravljanje državnih podjetij. 

 

Matjaž Han, SD: Gospodarskemu ministru moramo v vsaki naslednji vladi dati večjo veljavo. Mora koordinirati tako finančno ministrstvo kot socialo, da bomo naredili bistvene korake naprej. Treba je narediti dohodninsko lestvico, ki bo srednje in višje plačan kader naredila bolj konkurenčen na mednarodnem trgu.

 

Alenka Bratušek, SAB: Če je država našla pot pri Magni, bi jo morala najti tudi pri debirokratizaciji nasploh. Za obseg kriznega dviga DDV bi morala vlada razbremeniti plače.

 

Uroš Prikl, DeSUS: Vsaka socialna politika se začne z gospodarstvom. 

 

Zdravko Počivalšek, SMC: Pri zmanjšanju birokracije je treba olajšati izvedbo investicij. Treba bo poskrbeti za prožnost delovnih razmerij v javnem sektorju in za privabljanje kadrov v gospodarstvo.

 

Ljudmila Novak, NSi: Gospodarski minister je na naši strani, žal pa vladna koalicija v celoti največkrat ne. Izobraževati bi morali za potrebe časa, za potrebe gospodarstva.

 

Mladi do 30 let

 

Matjaž Han, SD: V Sloveniji študira 60 % mladih. Strah me je, da jih polovica študira zaradi socialnega statusa, študirajo predolgo ter take smeri, ki za današnji čas niso pravi odgovor. Ne izobražujemo torej pravega kadra.

 

Alenka Bratušek, SAB: Mladim je treba vrniti zaupanje v državo. Delodajalci naj mladim zaupajo in pustijo, da so kreativni. Izobraževanje je treba bolj povezati z gospodarstvom.

 

Uroš Prikl, DeSUS: Delati je treba na pozitivni promociji poklicev prihodnosti. Povezati je treba izobraževalni sistem in potrebe gospodarstva. Vse sektorske politike je treba gledati kot celoto in sestaviti mozaik. Stanovanjska politika je ključnega pomena za osamosvajanje mladih.

 

Zdravko Počivalšek, SMC: Mladi se ne želijo vezati, mi pa razpravljamo o prožnosti trga dela.

 

Ljudmila Novak, NSi: Ker je bila podjetniška tradicija prekinjena, imamo težavo s podjetništvom mladih. Tisti, ki so podjetni, pa odhajajo v tujino.

 

Andrej Vizjak, SDS: Ključni ukrep je prestrukturirati in modernizirati izobraževalni sistem, ki mora iti v korak s časom.

 

Starejši 55+

 

Alenka Bratušek, SAB: Upokojencem bi dala manj omejene možnosti, da bi lahko še naprej delali, če želijo.

 

Uroš Prikl, DeSUS: Dobitna kombinacija je sodelovanje generacije 55+ in generacije, ki vstopa na trg dela. Želel bi, da se nameni pozornost tudi izobraževanju starejših.

 

Zdravko Počivalšek, SMC: Prihajamo v obdobje, ko bo reaktivacija generacije 55+ nujna.

 

Ljudmila Novak, NSi: Predlagali smo, da tisti, ki so upravičenci do polne pokojnine, lahko dobijo pokojnino in delajo še naprej, če plačujejo prispevke.

 

Andrej Vizjak, SDS: V zadnjih 100 letih smo se postarali za celo generacijo. Ukrepi so nujni. Dodatek za delovno dobo bi lahko nadomestili z dodatkom za stalnost.

 

Matjaž Han, SD: Mogoče je treba več denarja nameniti za aktivno politiko zaposlovanja starejših od 55 let.

 

 

 

 

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

 











































































































































































    Partnerji


    Zlata pokrovitelja




    Zlati partner




    Poslovno informacijski partner




    Bronasti pokrovitelji